Prikaz objav z oznako krajšave. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako krajšave. Pokaži vse objave

sreda, 5. november 2014

e-knjiga in SSKJ2

Pa smo ga le pričakali (in še skoraj prav na rojstni dan Josipa Vidmarja!), drugo, dopolnjeno in deloma prenovljeno izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ta je, kot pravijo avtorji ". . . Dopolnjena je z besedami, besednimi zvezami in pomeni, ki so se v slovenščini pojavili in uveljavili v zadnjih dveh desetletjih, in prenovljena v tistih delih, ki so nujno potrebovali aktualizacijo in posodobitve. Druga izdaja našega temeljnega informativno-normativnega razlagalnega slovarja v 97.669 sestavkih prikazuje 111.850 besed slovenskega knjižnega jezika v časovnem razponu od druge polovice 19. stoletja do leta 2013." Po skoraj četrt stoletja, kar je izšel zadnji (peti) zvezek prve izdaje Slovarja slovenskega jezika, in skoraj takoj po letošnjem Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika, ki mu nekateri zlobno pravimo kar " čivava" (kar je, mimogrede, tudi ena od novih besed). Pričakovanja so bila velika in po nekaterih odzivih sodeč so prav tolikšna tudi razočaranja, nekatera upravičena in gotovo prav toliko tudi neupravičenih. In seveda ne bi bili Slovenci, če ne bi ob izidu knjige vzplamtela tudi čustva pritlehnih ideologij (kot npr. tale s pozivom k ogorčenju). No, pa saj to ni nič novega. Zaradi knjige smo se Slovenci klali in požigali že pred pol tisočletja in še kdaj kasneje.

Slovarji so moja strast in nespametno bi bilo misliti, da ga ne bom takoj kupil, že v prednaročilu, in potem takoj po izidu hlastno prebrskal tiskanih bukev in sočasno še spletne aplikacije. Cena? Najbrž mnogo previsoka, ampak o tem so pisali že drugi, dovolj hudo je že to, da elektronske verzije ni mogoče kupiti brez tiskanih knjig ("ker si večina Slovencev še vedno želi imeti doma slovar v knjižni obliki"). Če hočeš smetano, je obvezna tudi kava! No, pa naj imajo konec koncev od tega kaj tudi Kitajci!

Ko sem petkilski knjigi ves upehan privlekel domov, je takoj sledila hladna prha – s postavitvijo elektronske verzije so zamujali in kak teden sem bil obsojen izključno na nerodno tiskano izdajo, šele kasneje sem se lahko jezil tudi z elektronsko . . . Nedvomno je velika pridobitev tudi ta, da je slovar dostopen na slovarskem portalu Fran v raznovrstni družbi številnih (21) drugih uglednih slovenskih slovarjev in nekaterih jezikovnih pomagal. Portal ima žal nekaj otroških bolezni, vendar skrbniki na vprašanja in opozorila niso ravno najbolj odzivni (ena firma prepošlje sporočilo drugi in te potolaži, da malo počakaj, počakaj, počakaj . . .).

Seveda je bilo treba takoj pobrskati po novostih in si jih ogledati. Knjižničar in bibliotekar, ki sta v starem slovarju žalostno samevala, sta sedaj dobila družbo s knjižničarko in bibliotekarko, bibliografka pa je v teh letih postala bibliografinja (menda je dodano okrog 300 ženskih oblik, ampak informatik, dokumentalist in katalogizator so še vedno samo moški). Poleg bloga, blogerja in blogerke so tu še tvit, tvitanje in tviteraš, tudi tablični računalnik, uzakonjena je afna, pa seveda razne pisane "novotarije" kot so tajkun, pajkice, velnes, všečkati, pa seveda tudi šalabajzer, ful kul bejba, ni pa še selfija niti sebka (čeprav so menda prav na dan predstavitvene tiskovne konference rodili jazček; kdo ve, kaj so mu napovedale rojenice).

Ampak . . . ampak nikjer nisem našel niti elektronske knjige niti e-knjige! Seveda, ko je nastajala prva izdaja SSKJ-ja, o elektronskih knjigah ni bilo ne duha ne sluha, saj je prva knjiga slovarja (A – H), kamor bi to geslo sodilo, izšla že leta 1970. Zato pa je bila e-knjiga že v Slovenskem pravopisu iz leta 2001, od leta 1999 jo dokumentirata slovenska splošna besedilna korpusa Gigafida in Nova beseda, naš Korpus bibliotekarstva pa jo sledi v strokovnih besedilih od leta 2003.

SSKJ
SP
SNB
SSKJ2
/
e-
e-knjiga
.
e-mail
e-naslov
.
e-pošta
e-pošten
.
.
.
.
e-
.
e-konferenca
e-mail
e-naslov
e-podpis
e-pošta
e-poštni
e-potrošnik
e-šola
e-točka
e-turizem
.
.
é-konferenca
e-mail
e-naslov
e-podpis
e-pošta
e-pošten
e-potrošnik
e-šola
e-točka
.
Zgornja razpredelnica prikazuje, katere sestavljenke s predpono e- nastopajo v navedenih štirih slovarskih virih. O tem, katere smo zasledili v slovenskih bibliotekarskih besedilih, sem v tem blogu pisal že pred tremi leti (E-karsižebodi in nekaj kasneje še E-ji se še kar nabirajo). Če bo kdaj slovarski referendum, bom takoj glasoval, da šalabajzerja črtajo in na njegovo mesto uvrstijo e-knjigo!!!!

S tem pa slovarjevih grehov z elektronsko knjigo še ni konec. V kolofonu elektronske (spletne) izdaje (zapis CIP) je navedeno, da je to "elektronska objava" (ne izdaja ali publikacija) in El. knjiga" (nekoliko nenavadna okrajšava, najbrž po analogiji s primeri v sedaj že zastarelem standardu ISBD(ER), izvirna izdaja K.G. Saur, München, 1997, slovenski prevod NUK, 2000). Pa ni res! Ta spletna izdaja SSKJ-ja ni elektronska knjiga, lahko je kvečjemu podatkovna zbirka z lastno aplikacijo.


Fran - "Google slovenskih slovarjev": Jezikovni pogovori
, 28. okt. 2014

ponedeljek, 19. november 2012

Prihaja za e-knjigo še t-knjiga?


© dbw
Termin tiskana knjiga je nehal biti zanimiv tisti trenutek, ko se je tisk dodobra razširil in uveljavil in so bile praviloma vse knjige samo še tiskane. Uporabljali smo ga predvsem še v primeru, da je bilo treba ločevati med tiskano in rokopisno knjigo, sicer pa ne več. In smo imeli mir slabega pol tisočletja!

Do trenutka, ko se je pojavila nova oblika knjige, ki smo jo poimenovali elektronska knjiga oz. okrajšano e-knjiga, ki je pogosteje v rabi. Oxford English Dictionary navaja za angleščino poleg izraza electronic book (termin je bil sprejet v slovar marca 2008, izpiski besedil s tem poimenovanjem pa segajo v čas po letu 1978) še variante E-book, e-book, eBook in ebook (v slovar so bile vključene leta 2001 in izpričane z izpiski od leta 1988). Kljub veliki popularnosti (prej izraza kot izdelka) je ta še danes slabo definiran (gl. npr. objavo E-knjiga in/ali digitalna knjiga? ali Kaj je e-knjiga in kaj to ni?), vendar se mu je kljub temu zaradi potrebe po razločevanju in/ali poudarjanju pred kratkim pridružila še nova skovanka - t-knjiga s pomenom tiskana knjiga. V angleščini najdemo najpogosteje p-book, zaslediti je mogoče tudi varianto pBook, vendar Oxford English Dictionary še nebene od njih ni zapisal. Angleško predpono p- navadno razlagajo s paper ali tudi print(ed), še pred knjigo pa smo jo začeli uporabljati za označevanje časopisja tudi v slovenščini (npr.: zmanjševanje števila p-naslovov na račun e-only . . .).
Primera rabe v slovenskih objavah:
. . . Posledično je v večini evropskih držav davek na t-knjigo od 0 do 8 %, na e-knjigo pa od 18 do 22 % . . .
. . . izdajati prevodne e-knjige le tako, da založniki stroške prevoda pokrijejo s prodajo t-knjige . . .
. . . je pri nas davek na e-knjige dvakrat višji kot na t-knjige . . .

              (Kovač, M.: Zakaj v Sloveniji ni resne ponudbe elektronskih knjig? Bukla 58, oktober 2010)
T-knjigo najdemo tudi v urniku Debatne kavarne ob letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu (npr. v napovedi za dogodek Razvojni izzivi založnikov in knjižničarjev v luči prehoda od t-knjig na e-knjige). Slovenski slovarji in besedilni korpusi je še niso zabeležili.

Dovolj sočen in ilustrativen prikaz in razlago, kaj je p-book, podaja našim zanamcem (ki je mogoče več ne bodo poznali) Urban Dictionary.

sobota, 5. november 2011

E-ji se še kar nabirajo!


© dreamtime
V počitniški objavi E-karsižebodi sem preletel pojavljanje besed, pretežno samostalnikov, pred katerimi je pridevniški e-. Pregled sem temeljil na takrat šele nastajajočem Korpusu bibliotekarstva in 144 novejših strokovnih besedilih, kjer se med milijon zajetimi besedami pojavlja 63 različnih besed s predpono e-. V poletnem času se je korpus obogatil z nanovo dodanimi besedili, skupaj jih je sedaj že 234 in obsegajo nad 1,8 milijona besed. Pregled besed s predpono e- v Korpusu bibliotekarstva pokaže, da je e-knjiga po pogostosti (152) nedvomno daleč pred vsemi drugimi.
Z novimi strokovnimi besedili s področja bibliotekarstva se je povečala tudi paleta e-jev, evidentiranih je bilo še naslednjih 24 novink:

e-beležnica e-forum e-podpis e-trgovina e-vključitev
e-bilten e-paket e-projekt e-učbenik e-založba
e-branje e-participacija e-razvoj e-varnost e-založništvo
e-časnik e-pismenost e-servis e-vključevanje e-zvočni zapis
e-dokument e-CRM e-prodaja e-trgovanje

V sestavku Twinning - zakaj ne (po)bratenje? se pojavlja tudi ime projekta eTwinning, bo to e-bratenje?

ponedeljek, 29. avgust 2011

I- kot "internetni"

© instructables
Zadnjič je tekla beseda o e-zloženkah in njihovi uporabi v slovenskih bibliotekarskih besedilih, ki jih analizira Korpus bibliotekarstva. V teh dveh počitniških tednih je korpus od tedaj krepko narasel in temu primerno so ga obogatile nove zloženke s predpono e- , sedaj je v korpusu evidentiranih že 76 takšnih besed, ki se skupaj pojavljajo kar 525-krat.

Ko je bilo po modnem bumu pred leti že skoraj vse e- , je postal dolgčas in je bilo treba najti nekaj novega, vznemirljivega (kot s trgovinami, ko so štacune tekmovale: supermarket, maximarket, hipermarket, megamarket, giga-) . . . in prišla je moda i-jev : i-book, i-bookstore, i-politics, i-voting, i-society in kup izdelkov, katerih imena so se začenjala z I-, potem pa telefon, tablica, melodije . . . Slovenci seveda nismo smeli zaostajati in skovali smo i-družbo, i-volitve, i-občino, i-banko, i-poker, i-tablo, i-koncert, i-projekt in še kaj. V začetku i- kot informacijski, integriran, internetni – slednji danes prevladuje. Korpus bibliotekarstva takih besed še ni evidentiral.

V času mednarodnega posveta ABDOS v Ljubljani sva o tem klepetala z nemško kolegico in poslala mi je kratek zapis, ki ga objavljam v nadaljevanju.

iPolitics and iGovernment or ePolitics and eGovernment?

Gostujoče pero – Elisabeth Simon

Most countries have got at least somewhat of this, most commonly in what might be called i-government: the provision of Integrated Information, usually by means of the Internet. Both terms can be found in the discussion which is becoming increasingly important. Governments and authorities on the local, regional as well national level want to deliver information but also gather information by questionnaires and voting papers electronically. The wish to ease these procedures by bringing these information and/or papers to the desktop of everybody is evident. The only (but very important!) obstacle is the information competence (general and specific information litteracy) of the population which might be eliminated and the legal basis of such procedures which has to be yet formed by the authorities and legal bodies. The framework in which this information provision is working successfully is not that of a social network in the moment, since up to now adminstrative and political bodies have only delivered information unilaterally via websites or repositories but have not entered into a direct bilateral communication process as it is in social networks e.g. facebook. This new procedures will oblige politicians in a new communication form and model - libraries could help in this respect and get also some assistance for their still lacking image in the society and subsequently political awareness. Not to forget their important role in upgrading overall information literacy on al levels – the young, adults and elderly citizens. E-litteracy has already been transformed into i-litteracy!

četrtek, 11. avgust 2011

E-karsižebodi

© logo e-book.com.au
Pred leti se je začelo s priljubljenim "emajlom", potem pa je e-izacija pobesnela in postala globalna moda skoraj v vseh jezikih (ki so hoteli ostati "sodobni"). Danes je lahko e- že skoraj karkoli. V Novi besedi se pojavlja e- skoraj enajst tisočkrat, vse od e-aktiven, e-bedak, e-cigareta, e-kmetijstvo, e-kombi, e-nagrobnik, e-pismen in e-nepismen, e-slama, e-šola, e-zdravje in celo do e-Slovenije. E-Slovenca na srečo še ni, zato pa ga najde Google!

Kako pa je z e-izmi v bibliotekarstvu? Narobe bi bilo, če bi bili bibliotekarji na to čudo sodobne družbe imuni. V 144 novejših strokovnih besedilih, ki jih je analiziral Korpus bibliotekarstva (kratka predstavitev korpusa), se med milijon zajetimi besedami pojavlja 394 različnih oblik besed s predpono e-, od tega je 63 različnih besed. Evidentirane so bile naslednje sestavljenke:

e-arhiv e-arhiviranje e-arhivski e-bančni e-bančništvo
e-baza e-besedilo e-bralnik e-časopis e-davki
e-delo e-diploma e-diplomski e-dostop e-dostopnost
e-družba e-glasba e-global e-gradivo e-hramba
e-infrastruktura e-iskanje e-izobraževalni e-izobraževanje e-izvod
e-knjiga e-knjižnica e-kontinuirani viri e-kopija e-kultura
e-mail e-medij e-monografija e-naslov e-novice
e-oblika e-obvestilo e-only e-periodika e-poslovanje
e-pošta e-poštni e-pravosodje e-program e-publikacija
e-račun e-rešitev e-revija e-storitev e-točka
e-tutor e-učenje e-učno okolje e-uprava e-verzija
e-video e-vir e-vključenost e-vsebina e-zbirka
e-zdravje e-zdravstvo e-znanost

Pričakujemo, da bo korpus z zajemom večjega števila besedil v prihodnje prinesel še kakšno e-besedo. Ampak kaj, ko še vseh e-jev nismo evidentirali, pa so tu že i-ji, npr. i-novinarji, i-svetovanje, i-volitve in množica i-izdelkov. O teh kdaj prihodnjič.