Prikaz objav z oznako anglicizmi. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako anglicizmi. Pokaži vse objave

ponedeljek, 24. oktober 2011

Twinning - zakaj ne (po)bratenje?

Poklicna deformacija je huda stvar in težko se je znebiš, zato si navadno ne morem kaj, da ne bi med branjem ali poslušanjem kdaj pa kdaj zabeležil kakšne besede, ki vzbudi mojo pozornost. Najbolj se veselim tistih manj znanih, kdaj pa kdaj celo povsem novih, skratka takih, iz katerih "se bi dalo še kaj narediti". Tudi na strokovnem posvetovanju ZBDS pred dnevi v Mariboru je bilo nekaj takih, angleških in slovenskih. Med angleškimi je bila huda predvsem družina bounce, bouncer, bouce rate, skitter, skittering, o kateri smo s kolegi že razpravljali in prav dobrih ustreznic v slovenščini še nismo našli (vendar kaj več o tem kdaj drugič), pa manj problematične digital transition, orphan work, indigenous knowledge in še kaj, ki pa jih v slovenskih besedilih in v slovenski različici še nisem zasledil vendar s slovenskimi ustreznicami najbrž ne bo prehudih težav. Med "slovenskimi" pa me je zbodel twinning, ki ga v šolah in pri delu z otroki menda uporabljajo kar tako z dvema n-jema, dvojnim vejem in najbrž tudi sklanjajo. Povprečnemu in nepoučenemu Slovencu je bržkone že izgovorjava trd oreh, še sploh, če pije ti. črni ali angleški čaj svetovno znanega proizvajalca Twinings, ki se izgovarja povsem drugače . . . Moderator, kolega Franci, je hudomušno predlagal "parjenje", pa sva se hitro strinjala, da je konotacija z biološko reprodukcijo le preblizu.

Partnerska povezovanja različnih oblik, za katera se v angleščini uporablja izraz twinning, niso nič novega in večina jezikov si je našla za to ustreznike (npr. nem. Partnerschaft, fra. jumelage) in tudi Slovenci poznamo bratenje, pobratenje. Bratenje mest, pobratena mesta . . . ni nič novega, zato se ne čudite, če boste videli oglas, v katerem nekdo prodaja stanovanje v mariborskem Greenwichu! V mestu ob Dravi je že pol stoletja tako. Pobratene so tudi inštitucije, npr. univerze. Zakaj se ne bi mogle bratiti in pobratiti tudi šole in njihovi otroci? Šoli sta pobrateni, projekt (po)bratenja, bratenje petih šol, pobrateni učenci, pobratenost šol treh regij . . .

Če koga preveč spominja na "bratstvo i jedinstvo naših naroda", naj se spomni, da so imeli tudi Američani pionirje, ki niso bili ne Titovi in ne z rdečo rutico . . . (Opravičilo: John Wayne je imel v nekaterih filmih zares rdečo rutico, npr. v znanem True grit!).


Dvoglavi Janus, po katerem je dobil ime mesec januar

ponedeljek, 6. december 2010

Tokrat še Hunglish in Itanglese

Pred dvema tednoma smo gostovali na ameriškem blogu BIK Terminology s prispevkom Denglisch, Franglais, Spanglish, Swenglist and the like in predstavili fenomen nenadzorovanega mešanja besed in jezikovnih elementov angleščine v druge jezike, tudi v strokovno terminologijo. Če niste sledili komentarjem, vas opozarjamo na dva zanimiva in dokaj obsežna, ki temeljito dopolnjujeta naš prispevek:

Jeno Demeczky je terminolog in nadzornik kakovosti prevajalske službe pri IBM Hungary, stanje v madžarščini in razloge zanje pa je kot terminolog opisal takole:

The situation is similar in Hungary. About 10% of my national language term proposals are accepted and used by the subject field professionals, in my case it is information technology. The rest of my proposals are used only once, when I submit them to our translators. In most cases, they admit that my proposals are good ones, sometimes even smart solutions, but they are late, subject matter experts already use the English terms, either in their original form, or written using Hungarian phonetics . . . [komentar v celoti]

Licia Corbolante je samostojna prevajalka in terminologinja, pred časom je bila zaposlena pri Microsoft Italia in Microsoft Ireland. Je tudi avtorica zanimivega bloga Terminologia etc. Stanje v italijanskem okolju prikazuje kot jezikoslovka in terminologinja takole:

The use of English words in Italian is variously described as itanglese, itangliano or anglitaliano. Unsurprisingly, assorted pundits regularly voice their concern about the “invasion” of English words, and bemoan the lack of an Italian language authority that might provide guidelines on neologisms and terminology standardization, but according to recent data, use of loanwords is not yet widespread in everyday speech (anglicisms amount to only about 0.7% of basic vocabulary) and it is mainly restricted to specialized domains, such as information technology, economics, finance, politics, sports and fashion . . . [komentar v celoti]

Zanimiv članek 773% increase in the use of English terms in Italian written texts znane prevajalske agencije z analizo velikega števila prevedenih besedil med leti 2000 in 2008 celo ugotavlja, da je italijanščina eden največjih "uvoznikov" angleških besed in akronimov, zato angleščina "kolonizira" italijanski jezik, za kar pa so najbolj zaslužni kar Italijani sami. Bolj pomirjajoč je rezultat iz leta 2010, ki ugotavlja rahlo umirjanje rasti - L’Itanglese continua ad avanzare con un incremento del +223%

petek, 19. november 2010

Slogleščina, Denglisch, Franglais, Spanglish, Swenglist in še drugi

Skozi vso človeško zgodovino so jeziki intenzivno sprejemali besede in fraze iz drugih jezikov in se z njimi mešali. Danes prihajajo nove besede najpogosteje iz angleščine, natančneje iz ameriške angleščine, in pogosto jih nekritično vključujemo v svoj jezik tudi tam, kjer za to ni potrebe. Nastaja mešanica dveh jezikov, kjer se v istem stavku prepletajo morfološke, sintaktične in fonetične zakonitosti dveh jezikovnih sistemov. O tem piše prispevek slovenskega blogerja, ki ga je kot gostujočo objavo na BIK Terminology objavila ameriška kolegica Barbara Inge Karsch. Vabimo vas k branju in komentiranju, Barbari pa se zahvaljujemo za gostovanje.

Naj spomnimo, da je bila Barbara pred časom naša gostja z razmišljanjem Do terminologists still need a library?.

sreda, 28. julij 2010

Tag in tagiranje ali teg in tegiranje . . . ali morebiti kako drugače?

K pisanju me je vzpodbudila nedavna objava na spletniku slovenske digitalne knjižnice in potem še na Facebooku, ki najavlja za manj spretne uporabnike pomoč v obliki kratkih informativnih videoposnetkov. ". . . Prisrčne čebelice vam bodo tagiranje predstavile na zelo preprost in simpatičen način. . . " Zbodel me je izraz tagiranje, kot me vedno znova zbode napis Označevalci (tagi) pod vsakim zadetkom te iste knjižnice. Še bolj mučno je bilo ob gledanju videa, kjer sicer simpatični glas pripovedovalke izmenično govori o "tegih" in "tegiranju" pa oznakah in označevanju, na zaslonu pa so izpisani samo angleški izrazi. Iskalnik v "naprednem iskanju" digitalne knjižnice pa ponuja ključne besede . . .

Nisem a priori proti uporabi tujk in "udomačitvi" nekaterih angleških izrazov, ki se jim seveda niti v pogovornem niti v strokovnem jeziku povsem ne moremo izogniti (skener, skeniranje, skenirati, skenogram . . . so se »prijeli« in/vendar jih tudi pišemo po naše skladno z izgovorjavo (nekaj sto pojavljanj v Novi besedi), za njih pa ustreznega in dovolj natančnega slovenskega izraza očitno nismo ne našli in ne na novo skovali. S tag, tagiranje, tagirati pa je drugače:

V bibliotekarstvu že od nekdaj obstajajo povsem ustrezni in uveljavljeni slovenski strokovni izrazi, ki jih v svoji stroki tudi računalničarji uporabljajo in priznavajo. V spletnih dokumentih se oznaka, označevalec, značka in označevanje uspešno kosajo s tag in tagiranje (redkeje tudi še manj posrečeno različico taganje). Pojavljajo se tudi v zvezah označevanje obrazov (face tagging), označevanje lokacije in geo označevanje (geo tagging), samodejno označevanje (auto tagging), družbeno označevanje (social tagging), pa seveda predmetna oznaka in predmetno označevanje.

V tem novejšem pomenu termina (metapodatki v elektronskih dokumentih) se ta slovenska poimenovanja že nekaj časa pojavljajo tudi v bibliotekarski in drugi strokovni literaturi (*1), zato lahko trdimo, da so tudi v elektronskem okolju pravilni in ustrezni ter zato ni nobene potrebe, da bi v slovenskem besedilu uporabljali nove (?) angleške izraze. Poleg tega te besede v slovenskem jeziku pišemo povsem drugače, kot jih (po angleško) izgovorimo, ob tem pa jih seveda nasilno podrejamo pravilom slovenske sklanjatve in spregatve (brez tagov, smo tagirali, s tagiranjem ipd.).

Mladini je tak način sporazumevanja in pojasnjevanja morebiti res "prijaznejši", vendar tudi na tak način vzgajamo generacijo strokovnjakov, znanstvenikov prihodnosti . . . Mladostnik, ki vidi (in se nauči) besedo na tako resnem in strokovno neoporečnem mestu, kot je eden od portalov najprominentnejše slovenske knjižnice, jo sprejme z občutkom "tako je pa gotovo prav" in neha ločevati med slengom in vsaj zmerno lepim slovenskim jezikom (tudi sleng in žargon nista naša, vendar ju po naše pišemo in zanju nismo našli slovenskega ustreznika).

Upamo, da se bo tistim, ki brez sramu uporabljajo že uveljavljene slovenske strokovne izraze, kmalu priključila tudi Digitalna knjižnica.


(*1)
  • Merčun, Tanja: Amazon in knjižnični katalogi : podobnosti in razlike. 2007
  • Merčun, Tanja: Označevanje. Knjižničarske novice, 2008, št. 6 (seveda z geslom!)
  • Šauperl, Alenka: MATILDA, KJE SI?: vsebinski opis mladinskega leposlovja v slovenskem katalogu in katalogih sosednjih dežel. Knjižnica 53(2009)1-2 , stran 165–177
  • Medved, Igor: Organizacija informacij na spletu: primer folksonomij. 2009
  • Konkordančnik za iSlovar
  •