Mednarodni dan darovanja knjig

Čeprav je 14. februarar, kar brez skrbi, ne bom pisal o valentinovem, dnevu zaljubljenih (bolj prizemljeni pravijo, da gre za praznik trgovcev), ki ga menda tako ali drugače obeležuje že toliko ljudi, da ga prekašajo samo še božični prazniki. Bo pa beseda tekla kljub temu o ljubezni, ljubezni do knjige in branja. Kar ni ga več dneva na koledarju, da ne bi praznovali, častili, poveličevali, obeležili, se veselili in spominjali česa pomembnega, lepega, veličastnega, zanimivega… in temu posvetili posebnega dneva (konec januarja je na primer svetovni dan snega, pri nas smo ga proslavili v Planici). Eni dnevi so mednarodni, drugi svetovni, nacionalni ali pa kar tako. Predlagajo in potrjujejo jih mednarodne institucije (npr. OZN), vlade posameznih držav, združenja, civilne iniciative. Mnogi med temi dnevi so jubilejni in spominski, ki poudarjajo in častijo zgodovinske dogodke in osebnosti, vse več pa je tudi takih, ki naj bi nas vzpodbujali k zavedanju pomena, pomembnosti in/ali nevarnosti nečesa (ang. awareness day), npr. čistega zraka, pitne vode, boja proti raku, boleznim srca in ožilja, globalnega segrevanja… Slovenci smo tako uspeli pri Združenih narodih proglasiti mednarodni dan čebel (20. maj). 14. februar so si kot svoj praznični dan izbrali tudi ljubitelji knjig, branja in knjižnic, to sta mednarodni dan darovanja knjig in dan ljubiteljev knjižnic. Mednarodni dan darovanja knjig se je rodil leta 2012 kot International Book Giving Day na združeno iniciativo nekaterih britanskih in avstralskih blogov, posvečenih knjigi, branju in predvsem širjenju branja med mladimi. Ni jasno, zakaj ravno 14. februarja. Gibanje se je naglo širilo in danes ga tako ali drugače obeležujejo že v številnih državah (Avstralija, Kanada, Južna Afrika, Francija, Indija, Irska, Japonska, Nova Zelandija, Singapur, Filipini, Turčija, Velika Britanija, Združene države, Nemčija, Nigerija, Nikaragva, Brazilija, Egipt, Poljska, Grčija, Portugalska, Mehika, Makedonija, Malavi, Madžarska, Malezija, Izrael, Danska, Tajska, Indonezija, Jordanija, Kitajska, Portoriko, sosednja Hrvaška in Bolgarija). Aktivnosti prostovoljcev so bile usmerjene predvsem v prizadevanje, da bi ljudi vsega sveta vzpodbudili k darovanju knjige vsaj enemu otroku. Pri tem predlagajo katero od treh enostavnih poti: podarite knjigo v krogu družine ali prijateljev, darilo naj velja najprej otrokom, pustite knjigo na javnem mestu, na primer na železniški postaji ali v zobozdravniški čakalnici, da jo lahko vzame in bere kdorkoli od mimoidočih (nekaj podobnega našim knjigobežnicam), darujte rabljene knjige knjižnici, bolnišnici, zavetišču za brezdomce ali kaki drugi socialni ustanovi, ki skrbi za razpošiljanje knjig otrokom v depriviligiranih okoljih tudi na mednarodnem nivoju. Kdor bi želel o njih zvedeti kaj več ali stopiti z njimi v stik, jih lahko obišče tudi na Facebooku. Dan ljubiteljev knjižnic, izvirno Library Lovers' Day, je iniciativa avstralskih splošnih knjižnic v okviru avstralskega združenja Australian Library and Information Association (ALIA), ki od leta 2006 organizirano in usklajeno vzpodbuja ljudi k branju, uporabi knjižnic in tudi zagovorništvu knjižnic, vrsta aktivnosti in dogodkov se seveda odvija v knjižnicah. Značilna posebnost je pisanje ljubezenskih pisem knjižnici, v katerih bralci, med njimi tudi prominentni avstralski avtorji in zagovorniki knjižnic, opisujejo svoj odnos do knjižnice in njeno posebno mesto v svojem srcu. Poglejmo še, kako imenujejo mednarodni dan darovanja knjig v nekaterih drugih jezikih. angleško International Book Giving Day češko Mezinárodní den darování knih francosko La Journée internationale du don de livres hrvaško Međunarodni dan darivanja knjiga italijansko Giornata internazionale per regalare un libro madžarsko Nemzetközi Könyvajándék Nap nemško Internationaler Verschenk-ein-Buch-Tag nizozemsko De Internationale boeken donatie dag poljsko Międzynarodowy Dzień Dawania Książek rusko Международный день книгодарения slovensko Mednarodni dan darovanja knjig špansko El día internacional de la donación de libros ukrajinsko Міжнародний день книгодарування

Tudi (rokopisna) pisava ima svoj dan!

Podobe iz sanj - Posvetilo Ivana Cankarja neugotovljenemu naslovniku; 23. 12. 1917. © Rokopisna zbirka NUK: R 450972 Na koledarju je v letu praviloma 365 dni, vendar smo uspeli v zadnjem času pridelati okrog 1.500 takšnih ali drugačnih mednarodnih, svetovnih ali lokalnih nacionalnih dnevov, s katerimi obeležujemo, častimo, slavimo, poveličujemo, se spominjamo, veselimo, zavedamo … česar že koli. Ustoličujejo jih mednarodne institucije (npr. UNESCO ), vlade posameznih držav, združenja, civilne iniciative. Zelo uspešna so bila slovenska prizadevanja pri Združenih narodih, ki so lani na predlog Slovenije enoglasno proglasili mednarodni dan čebel (20. maj). Mnogo večji od mednarodnega nabora je seveda nabor lokalnih dnevov v posameznih državah. Veliki narodi so pri tem mnogo bolj inovativni in pogumni, hitro najdejo vzrok za tak ali drugačen praznik, ki seveda praviloma ni dela prost dan. Mnogi med njimi so jubilejni in spominski, ki poudarjajo pomembne dogodke in častijo osebnosti svoje zgodovine, vse več pa je tudi takih, ki naj bi nas vzpodbujali k zavedanju pomena, pomembnosti in/ali nevarnosti nečesa (ang. awareness day), npr. čistega zraka, pitne vode, boja proti raku, boleznim srca in ožilja, globalnega segrevanja… Manjši narodi smo pri tem pogosto bolj sramežljivi in bojazljivi, raje kaj dobrega zamolčimo, kot da bi se s tem pohvalili. Če pa že imamo, se okrog tega radi skregamo (tudi pri kulturi, npr. spori in incidenti). 23. januar je v ZDA že od leta 1977 nacionalni dan pisave, imenujejo ga National Handwriting Day. Ne slavijo pisave kot sistema za zapisovanje, tiste, ki jo Wikipedija opredeljuje kot "Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov", pač pa rokopisno pisavo, tiste čudovite in povezane ali pa tudi čisto skracane in razmetane črte (navadno) na papirju, s katero svinčnik, nalivnik, kemični svinčnik (ja, tudi kuli(ca) mu rečemo), jekleno ali gosje pero …. preliva na papir naše misli, čustva, zapažanja, jih beleži iz preteklosti in ohranja v prihodnost. Bolj usklajeno gibanje za promocijo in priznavanje pomena pisave z roko se je začelo v sedemdesetih letih, to je v času predaje štafetne palice med pisalnim strojem in računalnikom, aktivnosti v čast temu dnevu pa so menda iz leta v leto živahnejše (How to celebrate National Handwriting Day) in obsegajo vse mogoče od osnovnega učenja pisanja s kredo do vrhunske kaligrafije, tekmovanj, resnih razprav na odrih in piknikov kar tako. 23. januar so za praznik izbrali zato, ker se je takrat rodil John Hancock (23. januar 1737 – 12. oktober 1793), državnik in prvi podpisnik Deklaracije neodvisnosti, čigar podpis deluje skoraj kot kaligrafski okras na sicer prav tako z roko napisanem besedilu deklaracije. (Ob tem nikakor ne smemo pozabiti tistega bolj prozaičnega dela zgodbe. Pobudnik, eden pomembnejših podpornikov gibanja in končni "ustanovitelj" dneva pisave je bilo združenje Writing Instrument Manufacturers Association, njihov glavni cilj pa je bil seveda pospeševanje prodaje svinčnikov, peres in pisalnega papirja). Umetnost lepega pisanja se je danes že povsem izgubila in se ohranja samo še v ozkih krogih kaligrafskih ljubiteljev, tudi običajna spretnost pisanja z roko je vse bolj zakrnela, saj skoraj vsi pišemo pretežno samo še z računalniško tipkovnico ali navidezno tipkovnico zaslonov na dotik. V obdobju nekaj generacij se je odnos človeštva do te čudovite iznajdbe, ki so jo naši predniki tisočletja skoraj čustveno negovali, povsem spremenil. Ste kdaj videli pisanje svojih (pra)babic in (pra)dedkov, pogosto skoraj neukih ljudi (najpogosteje s štirimi razredi osnovne šole), kako lepo so pisali z jeklenim peresom, ki so ga namakali v črnilnik in govorili "tanko gor, debelo dol" (gre za debelino črte glede na smer potega peresa pri oblikovanju črke). Tudi naši starši so pisali še kar lepo, jaz pa svojega rokopisa skoraj več ne upam pokazati (še sam za seboj včasih težko preberem). No, danes ponekod v osnovnih šolah že ukinjajo učenje pisanja z roko. Prav ali ne, škoda ali ne? Kdo ve, vendar bomo tako zagotovo izgubili enega od pomembnih pokazateljev človekove osebnosti, saj je rokopis posameznika prav tako enkraten in značilen kot njegov prstni odtis. Saj se spomnite, da je bilo treba včasih življenjepis napisati na roko. In koliko primerov sta Sherloch Holmes in Maigret rešila z obračanjem drobnega listka in sporočilca na njem! Kako rečejo (rokopisni) pisavi ali pisavi z roko v drugih jezikih? Pri tem ne smemo zanemariti pomembnega dejstva, da ima lahko v mnogih jezikih isto poimenovanje dva pomena (ali več), tako je tudi pri nas (rokopis je lahko individualna pisava z roko (imel je lep rokopis) ali dokument, napisan z roko). Nekateri jeziki lahko to razločujejo že z drugačnim izrazom, pri nas je tako z rokopisom (pisava) in manuskriptom (dokument), enako v angleščini handwriting in manuscript. angleško handwriting belorusko почырк bolgarsko почерк, ръкопис češko rukopis dansko håndskrift estonsko käekiri finsko käsiala, käsinkirjoitus francosko écriture, écriture manuscrite grško γραφικός χαρακτήρας, χειρόγραφο hrvaško rukopis italijansko scrittura, scrittura a mano, grafia latovsko rokraksts litovsko rankraštis, rašysena madžarsko kézírás makedonsko ракопис nemško Schrift, Handschrift nizozemsko handschrift norveško handstil, handskrift poljsko pismo, pismo ręczne portugalsko caligrafia, letra, letra de mão romunsko scris, grafie, scris de mână rusko почерк slovaško rukopis, pismo slovensko pisava, rokopis, rokopisna pisava srbsko рукопис, rukopis špansko letra, caligrafía, escritura, escritura manuscrita švedsko handskrift, handstil turško el yazısı ukrajinsko почерк     Deklaracija neodvisnosti, podpisana in sprejeta 4. julija 1776. Izrazito izstopa večji in zelo lepo oblikovan podpis prvopodpisanega Johna Hancocka. Njegov podpis velja za enega najlepših v ameriški zgodovini.     © Wikipedia

Dan samostojnosti in enotnosti

Pred 27 leti se je na referendumu "za" izreklo 1.289.369 prebivalcev Slovenije. © ALADIN Newsletter 26

Te dni mineva že 27 let od prelomnega 23. decembra 1990, ko je na plebiscitu od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela zgodovinska osamosvojitev Slovenije. Rezultate plebiscita so uradno razglasili tri dni pozneje, zato zaznamujemo 26. december kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Do leta 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, takrat pa so ga poslanci s spremembo zakona dopolnili v dan samostojnosti in enotnosti, saj naj bi na ta dan Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v vsej svoji zgodovini. Kako naš dan samostojnosti in enotnosti pimenujejo v drugih jezikih? angleško Independence and Unity Day belorusko Дзень незалежнасці і адзінства češko Den samostatnosti a jednoty francosko Journée de l'indépendance et de l'Unité hrvaško Dan neovisnosti i zajednosti italijansko Giorno dell'Indipendenza e dell'Unità Slovena madžarsko A függetlenség napja nemško Tag der Unabhängigkeit und Einigkeit nizozemsko Dag van de Onafhankelijkheid en Eenheid portugalsko Dia da Independência e União rusko День независимости и единства slovensko dan samostojnosti in enotnosti srbsko Дан независности и jединства, Dan nezavisnosti i jedinstva švedsko Sloveniens självständighets- och enhetsdag

Dan slovarjev

© National Day

Besedi slovar in dan v 26 jezikih.

Med različnimi svetovnimi ali mednarodnimi dnevi zdravja in bolezni, Sonca in Zemlje, vode in zraka, tolerance in sodelovanja, ljubezni in proti sovraštvu, rastlin in živali, telesa in duše, gibanj proti in gibanj za ter še mnogočesa, se je znašel tudi dan slovarjev, ki ga obeležujemo danes, ko ima rojstni dan znameniti ameriški slovaropisec Noah Webster (rojen 16. oktobra 1758, umrl 28. maja 1843). Živel je v za Novi svet pomembnih in prelomnih revolucionarnih časih in goreče je verjel v razvoj porajajoče se kulturne neodvisnosti Združenih držav, pomemben gradnik te pa je bil zanj predvsem tudi jasno opredeljen in razločevalen ameriški jezik z lastnim besednjakom, izgovarjavo in stilom. Po vsem zvetu je znan njegov veličastni opus z naslovom American Dictionary of the English Language, zaradi katerega se je naučil 26 jezikov, med njimi tudi anglosaščino in sanskrt, da bi lahko podrobno in kompetentno proučil ter opisal izvor jezika svoje domovine. Slovar, s katerim je postavil nova izhodišča in standarde leksikografije, je izšel v dveh knjigah leta 1828, obsegal je okrog 70.000 leksikografskih enot, od tega okrog 12 tisoč takih, ki se v drugih slovarjih še nikoli niso pojavile. Tako je po obsegu in tudi normativnosti močno prekosil mojstrovino Britanca Samuela Johnsona (1755). Čeprav je živelo po podatkih popisa (1830) v Združenih državah samo okrog 13 milijonov prebivalcev, je Webster smelo napovedoval, da bo ameriško angleščino govorilo več ljudi, kot bo govorcev vseh drugih dialektov angleškega jezika skupaj. Ni se zmotil. S tem slovarjem je Webster izoblikoval to, kar danes razumemo kot ameriški pravopis. Kot reformator pravopisa je trdil, da so pravopisna pravila angleškega jezika dosti preveč zapletena, zato je v slovarju uvedel nova pravila, npr. pisanje color za colour, wagon za waggon, center namesto centre. Želel je, da bi postale Združene države v kulturi prav tako samostojne, kot so bile politično.

Noah Webster 1758 – 1843 Leksikograf, jezikoslovec, novinar, politik, pisatelj © Wikipedia

V predgovoru je Noah Webster leta 1828 zapisal: It is not only important, but, in a degree necessary, that the people of this country, should have an American Dictionary of the English language; for, although the body of the language is the same as in England, and it is desirable to perpetuate that sameness, yet some differences must exist. Language is an expression of ideas; and if the people of one country cannot preserve an identity of ideas, they cannot retain an identity of language.

An American Dictionary of the English Language. New York, 1828 © Wikiwand

Jože Kokole – osemdesetletnik

V začetku julija praznuje častitljivi jubilej, osemdeseto obletnico, naš kolega Jože Kokole, znani slovenski bibliotekar, dokumentalist, informatik, prevajalec, telovadec, mednarodni gimnastični sodnik in predvsem dober kolega, na katerega se lahko vedno obrneš po nasvet. Marsikdo med nami ga pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Kar dosti nas je še, ki nam je bil kolega v Centralni tehniški knjižnici in kasneje v Narodni in univerzitetni knjižnici kot vodja Centralnega kataloga in potem svetovalec v takratni Enoti za razvoj knjižničarstva. Več pa vas je najbrž takih srednjih let, ki ste ga srečevali na različnih strokovnih srečanjih, kot predavatelja na takratnem Oddelku za bibliotekarstvo in zagotovo na strokovnih izpitih, kjer je bil izpraševalec in dolga leta omniprezentni predsednik komisije.

Jože Kokole se je rodil leta1937 v Ljubljani, na Filozofski fakulteti je diplomiral iz germanistike, v Londonu opravil specializacijo v informatiki in v Zagrebu na tem področju tudi magistriral. V bibliotekarstvu je znal odlično povezovati vsa ta bogata znanja in v osemdesetil letih je postal eden najpomembnejših promotorjev in tudi izvajalcev avtomatizacije knjižničnega poslovanja v Sloveniji pa tudi v takratnem jugoslovanskem prostoru. Že leta 1973 je bil avtor prispevkov in urednik zbornika prvega jugoslovanskega srečanja o uporabi računalnikov v knjižnicah (1. jugoslovenski seminar primeni računara u bibliotekama, Maribor, 8.-9.2.1973), vodil pa je tudi nastanek prvih za knjižnice pomembnih katalogov in podatkovnih zbirk (npr. baza raziskovalnih nalog, ki jih je (so)financirala RSS; eksperimentalna baza tujih monografskih publikacij v SRS ("centralni katalog knjig"); baza naslovov tekoče naročenih tujih serijskih publikacij "centralni katalog tujih revij", kumulativni izpis iz slednje je letno izhajal celo kot posebna številka revije Raziskovalec). Obdelava podatkov je potekala na računalniku v Nuklearnem inštitutu Boris Kidrič, Vinča, in seveda s pomočjo takrat zelo znanih in nepogrešljivih vhodnih obrazcev in luknjanih kartic . S tem povezan je tudi njegov prispevek na področju zbiranja in obdelave specialnih bibliografij, deset let je bil urednik Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (Univerze v Ljubljani), leta 1977 pa je bil tudi nagrajenec Kalanovega sklada za delo Bibliografska kontrola disertacij v Jugoslaviji. Mnogo je prispeval tudi s sodelovanjem v strokovnih združenjih (Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije) in leta 1988 pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije prejel Čopovo diplomo. V knjižničarskih krogih sodi nedvomno v skupino najbolj plodovitih pa tudi citiranih avtorjev, saj obsega njegova osebna bibliografija več kot 150 enot, na kongresih v Sloveniji in po celotni Jugoslaviji pa je bil vedno zaželen in spoštovan gost. Uveljavljal se je seveda tudi v tujini.

Zaradi teh širokih in poglobljenih znanj, dobrega poznavanje angleškega in nemškega jezika, izostrenega občutka za slovenski jezik in nesebične pripravljenosti pomagati in strokovno svetovati, smo ga seveda z veseljem "rekrutirali" v krog Bibliotekarske terminološke komisije, s katero je sodeloval celo desetletje. Nepogrešljivo je njegovo poznavanje tradicionalne dokumentalistike in informatike pa seveda "paleoračunalništva" ter s tem povezane terminologije, kjer je bil njegov prispevek h gradivu za Bibliotekarski terminološki slovar največji. Ko se je umaknil, smo njegov nasvet zelo pogrešali!

Veseli me, da se Jože občasno še vedno udeležuje nekaterih knjižničarskih srečanj in prav lepo je bilo z njim poklepetati na zadnjem srečanju Predračunalniških knjižničarjev!

Jožetu Kokoletu ob častitljivem jubileju kolegi in prijatelji iskreno čestitamo in mu želimo mnogo zdravja še naprej!

Jože Kokole na mednarodnem posvetu Dictionaries of Library Terminology : Selection, arrangement and presentation of lexicographic material, ki smo ga priredili leta 2000 v Ljubljani.	Na srečanju Predračunalniških knjižničarjev junija 2017 Pred njim Nada Čučnik Majcen, Rezka Šubic in Silva Novljan. V ozadju povezovalka generacij Melita Ambrožič.

Jože je bil dolga leta nepogrešljiv član Bibliotekarske terminološke komisije. Od leve Jože Munda, Maks Veselko, Zvonka Leder, Jože Kokole, Branko Berčič in Ivan Kanič. Bibliotekarska terminološka komisija je praznovala junija 2006 jubilejno 500. sejo

Vse fotografije: Ivan Kanič

Mednarodni dan maternega jezika

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika. Letos bo posvečen materinščini kot pomembnemu gradniku kakovostnega izobraževanja in večjezičnosti za prihodnost. Združeni narodi praznujejo mednarodni dan maternega jezika kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov po svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu v protestih zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, to je bengalščine. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi za prihodnost, ki jih prinaša izobraževanje v globalnem mnogojezičnem okolju. Poudarjen je izjemen pomen ustreznega jezika poučevanja v zgodnjih letih šolanja, navadno je to materni jezik. Osnovno izobraževanje v maternem jeziku nedvomno močno dvigne kakovost učenja in učnih dosežkov s poudarkom na razumevanju in ustvarjalnosti, ne pa samo na ponavljanju in pomnjenju. V ta namen so vsako leto organizirani različni dogodki, srečanja in seminarji (npr. International Mother Language Day 2017), na Facebooku pa je tudi posebna družbenokulturna spletna stran.

Evropa je jezikovno zelo razgiban in bogat prostor in prav jezik je ena najbolj prepoznavnih prvin identitete in kulture. Z vstopom Hrvaške je sedaj v EU 24 uradnih jezikov. Jezikovna pisanost in različnost v EU je zato dejstvo in sodelovanje z drugače govorečimi je neizogibno del našega vsakdanjika. Zato je eno izmed vodilnih načel EU na področju kulture in izobraževanja prizadevanje, da naj bi vsakdo poleg maternega govoril še vsaj dva tuja jezika.

Po Unescovih podatkih naj bi bilo na svetu med šest in sedem tisoč jezikov, v Evropi je 76 različnih jezikov. Mnogim jezikom po svetu grozi možnost izumrtja, najbolj tistim, ki jih govori le še majhna skupina ljudi (ponekod le še ena oseba ali ena družina!) in seveda tistim, ki nimajo zapisane oblike. Po nekaterih ocenah naj bi v povprečju vsaka dva tedna izginil vsaj en jezik. Pa tudi med tistimi manj ogroženimi kar devet desetin jezikov sploh ni zastopanih na svetovnem spletu. Slovenščina sodi po številu govorcev v prvo polovico evropskih jezikov – uvrščena je na 34. mesto – in po nobenem od kriterijev ne sodi med ogrožene jezike.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina, ki je postala 25. junija 1991 tudi državni jezik RS. Je uradni jezik v Sloveniji in Evropski uniji ter na območjih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Poglejmo, kako imenujejo materni jezik v nekateri evropski jezikih:

angleško mother tongue, first language, mother language, native language, heritage language, language of origin, arterial language bolgarsko първи език , майчин език, родният език bosansko maternji jezik češko první jazyk, rodný jazyk, mateřský jazyk dansko modersmål, førstesprog esperanto gepatra lingvo, denaska lingvo estonsko emakeel, esimene keel finsko äidinkieli, ensimmäinen kieli, ensiksi opittu kieli francosko langue maternelle, langue d'origine, langue première, langue natale grško πρώτη γλώσσα , μητρική γλώσσα, γλώσσα καταγωγής hrvaško materinski jezik, materinji jezik, prvi jezik islandsko móðurmál italijansko madrelingua, lingua materna, lingua madre, prima lingua katalonsko llengua materna latovsko dzimtā valoda litvansko gimtoji kalba, pirmoji kalba

madžarsko anyanyelv, első nyelv makedonsko мајчин јазик nemško Muttersprache, Herkunftssprache, Erstsprache nizozemsko moedertaal, eerste taal norveško morsmål poljsko język ojczysty, język pierwszy, język wyjściowy portugalsko língua materna, língua nativa romunsko limbă maternă, prima limbă însușită rusko родно́й язы́к slovaško materinský jazyk, materčina, materinčina, materinská reč slovensko materni jezik, materinščina, prvi jezik srbsko матерњи језик, maternji jezik špansko lengua materna švedsko modersmål, förstaspråk turško anadili ukrajinsko рі́дна, матери́на, матери́нська, ма́тірня мова

Simpozij urednikov Islovarja

uredník tudi urédnik -a m (í; ẹ̑) kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: postati urednik na radiu, pri časopisu; urednik televizijske oddaje, knjižne zbirke / dežurni, glavni urednik; glasbeni, športni urednik; odgovorni urednik ki je ob pogojih zakona odgovoren za objavljene informacije; tehnični urednik ki objavi namenjena besedila, gradivo tehnično ureja; urednik fotografije ♦ jezikosl. kdor v pisni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju simpózij -a m (ọ́) 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja 2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem: pri simpoziju so se nekateri gostje opili ♦ um. kiparski simpozij organizirano začasno skupno bivanje in delo kiparjev Islovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki. Slovar zajema informacijsko izrazje, to je temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so podatkovne baze, uporabniški vmesniki, poslovna informatika, objektna tehnologija, umetno zaznavanje in sociološki vidiki. Besed splošnega pomena Islovar ne vsebuje.

---

O Islovarju smo ob njegovi desetletnici na straneh bloga Bibliotekarska terminologija že pisali, prav tako lani poleti ob veliki prenovi slovarja. Sestavlja in dopolnjuje ga že od leta 2000 Jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA (SDI), pisana skupina urednikov, v preteklem letu je bilo na različnih stopnjah slovaropisnega dela in priprave slovarja aktivnih dvajset sodelavcev. To so sodelavci različnih profilov od visokošolskih profesorjev in strokovnjakov iz prakse do prevajalcev pa tudi bibliotekarjev in slovenistov oziroma izkušenih slovaropiscev. Spletna rešitev, ki je bila lani temeljito prenovljena in postavljena na povsem nova izhodišča, ponuja urednikom številne možnosti, npr. iskanje in brskanje po slovenskem ali angleškem izrazu in po raznih s strukturo slovarja pogojenih kriterijih, vpogled v zgodovino urejanja posameznega termina, komentarje, razprave, povezave na koristne naslove in dostop do besedilnega korpusa informatike, zvočni zapis izraza, takojšnje spremembe pa seveda tudi možnost brisanja slovarskih sestavkov. Uporabnikom je poleg iskanja omogočeno tudi neposredno interaktivno dodajanje novih izrazov in razlag ter komuniciranje z uredniki ali drugimi uporabniki. Konec leta 2016 je bilo v Islovarju že 6.990 izrazov, opremljenih z razlagami in angleškimi ustreznicami, hiter pregled statistike delovanja slovarja pa pokaže, da dnevno število iskanj presega tisočaka in je bilo tako v lanskem letu okrog 390.000 iskanj. Brez dvoma velik dosežek, v Sloveniji ni podobnega terminološkega slovarja, pa tudi v tujini bi težko našli enak dosežek s tako skromnimi sredstvi.

Priprava slovarja poteka v manjših specializiranih strokovnih skupinah, nekatere se na delovnih sestankih srečujejo skoraj vsak teden, nekajkrat letno pa se zaradi usklajevanja zberemo vsi uredniki. Ko smo se odločali o poimenovanju za nas tako pomembnega največjega letnega zbora urednikov, smo naleteli na množico izrazov - kongres, konferenca, sestanek, znanstveni sestanek, simpozij, seminar, panel, panelna diskusija, okrogla miza, posvet, posvetovanje, srečanje, zborovanje, strokovno srečanje, delavnica in še kaj, kar opisuje organizirane oblike srečavanja, zbiranja ljudi s podobnimi interesi, predvsem zaradi izobraževanja, izmenjave in/ali usklajevanja mnenj, izkušenj, sprejemanja odločitev, zaključkov (tudi o teh poimenovanjih smo že pisali v objavi Simpozij, kongres, posvetovanje). Ker na srečanju razpravljamo in sklepamo o resnih stvareh, ob tem pa je to tudi prilika za skupno večerjo, navadno tam okrog novega leta, smo se malo zares in malo za šalo odločili za simpozij.

Tokrat simpozija nismo uspeli stlačiti v december, bil je prenatrpan in sodelavci preveč zasedeni na vseh mogočih koncih, zato je bil sklican 20. januarja 2017. V prijetnem lokalu na obrobju Ljubljane se je zbralo sedem urednikov, drugim čas žal ni dopuščal, da bi prišli.

Prvi del simpozija se je odvijal zelo delovno in resno po dokaj obsežnem dnevnem redu. Udeležence sta v odsotnosti predsednika SDI (ki je tudi eden od urednikov) Nika Schlambergerja pozdravila predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk in glavna urednica Katarina Puc. Glavna urednica je v nadaljevanju obširno predstavila letno poročilo o dejavnostih in rezultatih delovnih skupin, v letu 2016 sta bili to dve strokovni uredniških skupin in slovaropisna skupina, ki redakcijo zaključuje. Na skupaj 32 delovnih sejah so obravnavali 23 tematsko zaključenih zbirk. Velik poudarek je bil posvečen pripravi, testiranju, konverziji in operativnemu zagonu slovarja 3.0, ki z novo rešitvijo prinaša izboljšano uporabniško izkušnjo, poleg tega pa upošteva sodobne koncepte terminografije. Pri razvoju smo sodelovali s strokovnjaki Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki uporabljajo to novo orodje za gradnjo svojih slovarjev in tudi za poučevanje. Slovaropisna skupina je sodelovala tudi z drugimi strokovnjaki na področju terminologije, dobra izkušnja je bila udeležba dveh urednikov na Slovenskem terminološkem posvetu, kjer so se zbrali skoraj vsi za slovensko terminologijo pomembni deležniki in pripravili izhodišča za morebitno formalno sodelovanje, Islovar pa je bil večkrat izpostavljen kot primer zelo dobre prakse. V tem letu so na različne načine pri pripravi slovarja in slovarskega gradiva sodelovali Vladimir Batagelj, Katja Benevol Gabrijelčič, Alenka Brezavšček, Jurij Jaklič, Janez Kanič, Matjaž Kljun, Jože Kranjc, Tjaša Kuerpick, Tomaž Klobučar, Evelin Krmac, Zvonka Leder Mancini, France Mihelič, Igor Mlakar, Katarina Puc, Vladislav Rajkovič, Vanda Rebolj, Niko Schlamberger, Ljupčo Todorovski, Tomaž Turk, Vesna Videnovič, Radoslav Wechsterbach in Jerneja Žganec Gros. Predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk, sicer tudi urednik in eden soavtorjev uspešne prenove slovarja 3.0., je predstavil strategijo slovarja, ki bo začrtala osnovne smernice nadaljnjega razvoja slovarja in dolgoročno tudi njegovega spletnega urejanja ter morebitnega sodelovanja s podobnimi projekti. Poudarek je na učinkovitosti poteka strokovnega dela in zagotavljanju ustrezne kakovosti ter pridobivanju novih urednikov za posamezna strokovna področja, kar naj zagotovi ustreznejši zajem terminov glede na razvoj stroke in tehnologije. Glede na zahteve uporabnikov je zato nujno zagotoviti vključevanje najnovejšega, tudi šele porajajočega se izrazja. Janez Kanič je predstavil načrt dela za leto 2017, ki seveda temelji na že utečenih postopkih priprave slovarskega gradiva po strokovnih delovnih skupinah, pomembni za nadaljnje delo pa bodo tudi popravki in zaključna dodelava programske podpore. Ena ključnih nalog v tem letu bo pridobivanje novih urednikov, saj je bil v preteklih letih osip urednikov precej velik in je bilo zaradi tega delo nekaterih skupin močno ovirano ali skoraj ustavljeno. Več pozornosti bo posvečeno tudi promociji slovarja in njegove uporabe za različne ciljne publike. Za terminološko delo bo pomembno tudi tekoče vzdrževanje in dopolnjevanje besedilnega korpusa DSI (korpus informatike), ki ga pripravljamo že od leta 2003 in vsebuje besedila iz zbornikov Dnevi slovenske informatike, revije Uporabna informatika in posvetovanja Dnevi slovenske uprave. Trenutno zajema že 1.641 člankov, ki obsegajo skupaj 3.7 mio. besed. Več pozornosti bo posvečeno tudi predstavitvam oziroma promociji slovarja različnim skupinam uporabnikov. O predstavljenih dokumentih in najpomembnejših vprašanjih je potekala živahna razprava, sprejetih pa je bilo tudi nekaj sklepov glede pridobivanja in vključevanja novih urednikov, predstavitev slovarja in politike nabiranja terminološkega gradiva. Letno poročilo, načrt in strategija z dogovorjenimi zaključki simpozija gredo še v pregled in potrditev upravnemu odboru SDI.

Slovar je namenjen uporabnikom, zato vas vabimo, da ga uporabljate in po potrebi tudi pokomentirate! Poleg njegove uporabniške prijaznosti in funkcionalnosti seveda predvsem njegovo vsebino, to je zajete ali manjkajoče termine in njihovo ustreznost. O terminih, ki kolikor toliko sodijo v okvir bibliotekarske terminologije, lahko podebatiramo tudi na tem blogu.

Uredniki ob eni od resnih razprav in odločitev. Od leve Tomaž Turk, Jurij Jaklič, Katarina Puc, Katja Benevol Gabrijelčič
in Evelin Krmac, Zvonka Leder je že odšla, za objektivom pa Janez Kanič.

Na tejle smo pa malo bolj sproščeni, na sliki tudi Zvonka Leder in Janez Kanič, slikala je Evelin Krmac.

Ne spreglejte, da omogoča Islovar tudi poslušanje zvočne podobe iztočnic, ki jih sintetizator govora ustvari samodejno na podlagi zapisa MRPA. To možnost nakazuje ikona zvočnika ob iztočnici desno zgoraj.

Brajica in njen svetovni dan

4. januar je svetovni dan brajice, pisave slepih in slabovidnih, ki je pomembno pomagalo v življenju milijonov slepih po vsem svetu, saj jim omogoča branje književnih del ali študij skupaj in bolj enakovredno z videčimi vrstniki. Svetovni dan brajice je ena od priložnosti, ko lahko posamezniki in inštitucije, ki sodelujejo s slepimi in slabovidnimi, opozarjajo na zapreke, s katerimi se slepi srečujejo v okolju in opozarjajo tudi na pomanjkljivo zakonodajo o avtorskih pravicah po svetu, ki slepim in slabovidnim ovira dostop do ustreznih učbenikov.

Brajica, s pomočjo katere slepi in slabovidni lahko pišejo in berejo, je sistem tipne abecede, pri kateri šest izbočenih pik, razporejenih v brajevi celici v dveh stolpcih s po tremi pikami, predstavlja črke, številke in simbole za skoraj vse jezike sveta. Leta 1824 jo je pri 15 letih izumil Louis Braille, ki se je rodil 4. januarja 1809. Še kot otrok je zaradi nesreče povsem oslepel, vendar je bil kljub temu izjemno dober učenec in si tako pridobil posebno štipendijo. Šolal se je v Kraljevem zavodu za slepo mladino v Parizu, kjer je spoznal oficirja francoske vojske, ki je na zahtevo Napoleona razvijal kriptografske metode komunikacije in način komuniciranja, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Ta sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti, zato ga vojska operativno ni nikoli uporabljala. Louis Braille je hitro ugotovil vzrok za neuspeh te pisave - človeški prst ne more razbrati reliefnega znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črke za črko. Njegova rešitev je bila zasnovana na matriki celice s šestimi pikami - Braillovi celici - ki je bila revolucija v komuniciranju za slepe ljudi in osnova za velik uspeh nove pisave.

Braillova celica Bitna slika ASCII znaka s piksli

Pikra pripomba: Kot marsikaj dobrega, koristnega in danes nepogrešljivega (npr. digitalni računalnik, internet, KWIC-indeks ipd.) je tudi brajica nastala iz tehnologije, ki jo je razvijala (in financirala) vojaška mašinerija. Na srečo je šel razvoj naprej in uspešno našel pot tem izumom in izdelkom tudi v koristnejše in bolj človekoljubne namene! Zanimivost: Brajica je nastala na nekaterih konceptih, za katere danes (zmotno) mislimo, da so zelo nove in revolucionarne iznajdbe zadnjih desetletij. Osnova brajice je digitalna in dvojiška (binarna za tiste, ki jim je tako bolj všeč), to je izbočena pika. Ta je prisotna (1) ali pa je ni (0) in je ekvivalent današnjemu bitu. Šest pik sestavlja celico, torej šestbitni bajt, urejen v matriko, kot je nastala črka na papirju pri matričnem tiskalniku ali podobno še danes nastajajo znaki na zaslonu. Bi torej lahko rekli, da je knjiga, napisana v brajici, potem pradigitalna knjiga? Na podoben način deluje tudi t. i. braillova vrstica, namenjena delu z računalnikom kot nadomestilo oziroma nadgradnja tipkovnice. Nadaljnji razvoj sodobne tehnologije bo vlogo in pomen brajice nedvomno zmanjšal in jo (skoraj) v celoti nadomestil z novimi elektronskimi pripomočki.

Tipno gradivo (taktilno gradivo) je lahko del knjižnične zbirke, v knjižnici za slepe pa seveda predstavlja večji del zbirke, zato se je terminom na tem področju posvetil tudi Bibliotekarski terminološki slovar, ki obravnava naslednje termine:

brajica -e ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin.brajlica, Braillova pisava; prim. reliefni tisk brájlica -e ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin.Braillova pisava, brajica; prim. reliefni tisk Braillova pisáva -e -e [brájlova in brájeva] ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin. brajlica, brajica; prim. reliefni tisk Braillova vrstíca -e -e [brájlova in brájeva] ž dodatek tipkovnici, ki slepim omogoča branje (2) podatkov z računalniškega zaslona v brajlici pisáva za slépe -e -- -- ž pisava (1), ki jo berejo slepi s tipanjem, npr. brajica izdája za slépe -e -- -- ž publikacija, izdana v Braillovi pisavi ali na zvočnem posnetku, namenjena slepim, slabovidnim knjížnica za slépe -e -- ž specializirana knjižnica za slepe in slabovidne optofón -a m naprava za pretvarjanje grafičnih znakov v zvočne signale, zlasti za pomoč slepim pri branju povéčani tísk -ega -a m v katalogizaciji splošna oznaka gradiva za tiskano besedilo z večjimi črkami, namenjeno slepim in slabovidnim típno gradívo -ega -a s gradivo z izbočenimi znaki in/ali različno oblikovano površino, namenjeno slepim in slabovidnim, npr. tiski v brajici uporábnik s posébnimi potrébami -a -- -- -- m nav. v mn. uporabnik knjižnice, ki potrebuje zaradi svojih telesnih, psihičnih posebnosti ali drugih omejitev knjižnično gradivo posebne vrste ali prilagojene storitve, npr. slepi, slabovidni, gluhi, fizično ovirani uporabnik

Pozoren bralec je verjetno takoj opazil nedoslednosti, ki izhajajo iz fonetskega zapisa francoskega priimka Braille [braj] in izpeljanega pridevnika [brájlov in brájev], poleg tega pa še male in/ali velike začetnice pridevnika. Pri tem so sestavljalci slovarja upoštevali rabo teh terminov v strokovnih besedilih in seveda določila SSKJ-ja in SP-ja (takrat SSKJ² še ni obstajal).

SSKJ Braillov -a -o [brájlov in brájev] prid. (ȃ) navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi       Slovenski pravopis Bráille -lla [braj] m z -em oseb. i. (ȃ) |francoski izumitelj| bráillov in Bráillov -a -o [ajl] (ȃ) ~a pisava brájlica -e ž, pojm. (ȃ) prakt.sp. braillova pisava       SSKJ2 brájica -e ž (ȃ) pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: učenje brajice; odlomek iz knjige v brajici (več nima brajlica)

Dokaz, da gre zares za trd oreh in ne dovolj zadovoljivo rešen terminološki problem, kjer se pogledi slovarja in pravopisa vse prej kot prijazno križajo, je tudi razprava, ki je stekla v spletni Jezikovni svetovalnici leta 2016. Zaradi ilustrativnosti in boljšega razumevanja vključujem celotno objavo Pisava za slepe je »brajlica« ali »brajica«?:

Vprašanje: V rabi smo zasledili, da Braillovo pisavo skrajšano lahko zapišemo kot brajlica in brajica, čeprav je v Slovenskem pravopisu 2001 zapisano brajlica. Kakšen zapis svetujete? Odgovor: V besedni družini Braille – Braillov – brajica (brajlica) je res precej zmede. 1. Braillova ali Brailleva pisava Po osebi z imenom Braille so pisavo poimenovali Braillova oz. Brailleva. Ker priimek izgovorimo [braj], lahko svojilni pridevnik zapišemo z obema svojilnima obraziloma (-ov/-ev), čeprav izgovarjamo le drugega, tj. [brajev]. Podrobneje o tem v pravopisnem pravilu § 960 v SP 2001. 2. Braillova/Brailleva ali braillova/brailleva pisava Ker take zveze poimenujejo lahko vrsto, npr. ena od vrst pisave je Braillova/Brailleva, jo po pravopisnem pravilu v § 185 lahko pišemo tudi z malo začetnico, tj. braillova/brailleva pisava. 3. brajica ali brajlica Zapis z malo začetnico pogosto prekine pomensko povezavo z izhodiščnim lastnim imenom, zato tako kot pri primerih (Kneipp >) knajpova kava tudi v vašem primeru pogosto zasledimo zapis brajeva pisava, ki z univerbializacijo dobi obliko brajica. Res je, da predvsem v neuradni oz. pogovorni rabi zasledimo tudi zapis brajlova pisava in izhajajočo poenobesedeno različico brajlica. Zapis z l je rezultat neustreznega branja po črki. Če želite uporabiti enobesedno možnost, potem predlagam, da se odločite za tisto varianto, ki je ustreznejša tako s fonetičnega kot slovničnega vidika, tj. brajica. Četudi je zapis v nasprotju s trenutno veljavnim pravopisom, je tudi res, da nekateri normativizmi tega pravopisa niso upravičeni. Helena Dobrovoljc

Mogoče bo komu koristila ustreznica v katerem od tujih jezikov, zato smo zbrali še poimenovanja za brajico ali pisavo za slepe v 32 jezikih.

albansko Braj, alfabeti Braj angleško Braille bolgarsko Брайловата азбука češko Brailleovo slepecké písmo, Braillovo písmo dansko Braille-skrift, Braille-alfabetet, punktskrift esperanto Brajlo, Brajla alfabeto estonsko Braille kiri, punktkiri, pimedate kiri finsko pistekirjoitus, braille-kirjoitus, Braillen merkistö francosko braille, écriture Braille, caractère Braille, écriture tactile grško γραφή Μπράιγ, Κώδικας Μπράιγ , στοιχείο Braille hrvaško Brailleovo pismo, Brajevo pismo, brajica islandsko Blindraletur italijansko caratteri Braille katalonsko braille, alfabet Braille latovsko Braila raksts litvansko aklųjų raštas, Brailio raštas

madžarsko Braille-írás, Braille-ábécé makedonsko Брајова азбука, Брајово писмо, брајова азбука, Брајовата азбука nemško Brailleschrift, Blindenschrift, Braille nizozemsko braille, brailleschrift norveško braille, blindeskrift, punktskrift poljsko alfabet Braille’a portugalsko Braille, alfabeto Braille, carateres Braille romunsko alfabetul Braille rusko шрифт Брайля, тактильный шрифт slovaško Braillovo písmo slovensko Braillova pisava, Brailleva pisava, Brajeva pisava, brajica, brajlica srbsko Брајево писмо, Брајева азбука, Brajevo pismo, Brajeva azbuka špansko braille , caracteres Braille, alfabeto braille, escritura táctil švedsko braille , brailleskrift, punktskrift turško Braille alfabesi, körler alfabesi ukrajinsko шрифт Бра́йля

Ustava Republike Slovenije v brajici.

Bibliotekarska terminologija - Kaj ste brali leta 2016

Zagrizenemu piscu bloga se je ob zaključku leta nemogoče narediti Francoza in brezbrižno iti mimo podatkov, ki kažejo obisk bloga in popularnost posameznih objav. Katere objave so bralci največkrat obiskali, od kod obiskovalci prihajajo in kako dolgo se zadržujejo na blogovih straneh . . . to so podatki, ki pisca bodisi nagrajujejo in potrjujejo pravilnost njegovega početja in "politike" objavljanja, ali pa ga tudi pokarajo in posvarijo tam, kjer ni izpolnil pričakovanj bralcev ali jih je celo obšel. Skratka ocena, pohvala in/ali graja toletnega dela in vodilo za naprej.

Obisk bloga beležimo z Google Analytics, ker ima dovolj dobro izdelano in zanesljivo metodologijo, omogoča pa tudi natančne primerjave s preteklimi obdobji. Bloggerjeve številke so sicer mnogo večje in zato mnogo lepše , vendar je statistika nezanesljiva in pogosto ne omogoča primerjav, zato je ne uporabljamo. Po zbranih podatkih je bil obisk večji od povprečja preteklih let, letos je obiskalo blog več kot 6.670 uporabnikov in si skupaj ogledalo posamezne strani skoraj 29.000-krat, povprečen obisk pa obsega pregled nekaj več kot treh strani (objav) oz. traja okrog dve minuti. Dobra četrtina obiskovalcev se vrača, več kot 800 pa je takih, ki so obiskali blog več kot desetkrat (skoraj 400 bralcev se je vrnilo več kot 50-krat). Večji del jih seveda prihaja iz Slovenije (83 %), sledijo pa Velika Britanija, ZDA, Rusija, Hrvaška, Nemčija, Srbija, Avstrija, Italija itd. Med mesti pričakovano vodita Ljubljana in Maribor, vendar je St. Petersburg že na 9. mestu, kar ne preseneča, saj je zanimanje iz Rusije močno poskočilo po referatu in predstavitvi bibliotekarskega besedilnega korpusa na njihovi terminološki konferenci in objavi člankov v Rusiji in v Ukrajini.

Letošnje objavljanje je bilo (z izjemo poletnih mesecev) dokaj pogosto in redno, na svetlo je prišlo 43 objav izpod peresa blogovega urednika z dokaj pisanim naborom vsebin in ena objava gostujoče piske. Zanimanje za posamezne objave je bilo seveda zelo različno, v nadaljevanju pa poglejmo, kateri članki so zabeležili v tem letu največji obisk (neglede na leto njihove objave, ki je navedeno pred naslovom). Zvesti bralci boste med njimi morebiti našli kakšnega zanimivega, ki ste ga spregledali, novincem pa naj služijo kot pregled in predstavitev, kaj se na teh straneh dogaja.

	Leto objave	Naslov objave	Št. obiskov leta 2016
	2010	Koliko je en kilobajt, megabajt, gigabajt? Ta članek je tudi sicer nedvomen šampion, saj beleži od objave leta 2010 že 7.354 obiskov!	1.302
	2016	Smeško, čustvenček, emoji	707
	2013	Narekovaji, navednice	532
	2012	Koliko je besed?	512
	2014	Strokovni nazivi v knjižničarstvu	473
	2011	Simpozij, kongres, posvetovanje	410
	2012	Lažni prijatelji	409
	2016	Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1)	409
	2013	Kako se imenujejo nekateri znaki?	365
	2013	Oklepaj, uklepaj in zaklepaj	326
	2016	O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem	280
	2016	Ghostwriter	273
	2016	Plažnice so za na plažo	259
	2012	Zakaj ne družabno omrežje?	238
	2013	(Dokler so še) Knjižne vezave	238
	2016	Slikopis	227
	2016	Tekstanje in ali ne bi šlo kako drugače…	226
	2012	Tipanka	196
	2016	Prenovljen Islovar 3.0.	189
	2012	Metapodatki	184

Letos je blog Bibliotekarska terminologija ponovno sodeloval na spletnem tekmovanju blogerjev in tviteratov v blogosferi "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in bil v pisanojezični mednarodni konkurenci med tisoč prijavljenimi uvrščen na 47. mesto, med strokovnimi jezikovnimi blogi pa celo na 12. mesto, zato ima pravico nositi oznako Top 25 Language Professional Blogs 2016. Del ocene ste v glasovanju poleg mnenja strokovne žirije prispevali tudi vi, drage bralke in bralci, ki ste za blog glasovali. Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, tudi takih vas ni malo, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.

Bibliotekarska terminologija se je
uvrstila na odlično 12. mesto.

Knjižni sejem

Ko sem si po debatni kavarni na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se odvija ta teden, ravnal hrbtenico po posledicah enourne uporabe neudobnega stola, sem se ozrl po tesnih prostorih z niti ne stotimi stojnicami in se spomnil nekaterih res velikih, lahko rečem ogromnih in pompoznih knjižnih sejmov po svetu. Skoraj je ni države, ki ne bi imela svojega knjižnega sejma, ponekod celo več. Nekateri med njimi so prerasli v tradicionalne svetovne dogodke, ki jih založniki in knjigotržci, pa tudi ljubitelji knjig, nestrpno pričakujejo iz leta v leto in se jih vedno znova udeležujejo. Postali so pojem. Če te ni tam, te ni na svetovni knjižni sceni, velja za založnike in knjigotržce.

Knjižni sejmi so že stara pogruntavščina, Frankfurtski knjižni sejem ima npr. že več kot petstoletno tradicijo, tam so se še pred izumom tiska s premičnimi črkami zbirali preprodajalci rokopisov. Kmalu po Gutenbergovem izumu so se pojavili prvi sejmi, namenjeni prodaji tiskanih knjig, hitro sta bila v Frankfurtu in Leipzigu najpomembnejša in to mesto sta zadržala prav do danes. Knjižni sejem v Leipzigu je vse od 17. stoletja pa do leta 1945 prekašal frankfurtskega, potem pa je zaradi blokovske delitve zastal v razvoju, zato je danes Frankfurter Buchmesse največji in najpomembnejši sejem na področju knjigotrštva v svetovnem merilu. Vsako leto pride tja več kot 7000 razstavljalcev iz 130 dežel. Klub temu ga po številu obiskovalcev prekaša Salone del libroTorino, tja pride v nekaj dneh več kot 340 tisoč obiskovalcev!

V začetku so bili knjižni sejmi namenjeni zgolj prodaji knjig, kasneje pa predvsem sestajanju in kupčevanju med založniki in knjigotržci, tako da posameznik knjig sploh ni mogel kupiti in je bil sejem zgolj razstava knjig. Danes so knjižni sejmi vsestranski festival knjige, kjer založniki in knjigotržci trgujejo in se dogovarjajo, pogosto tudi o avtorskih pravicah in še čem, obiskovalci si ogledujejo, listajo, berejo in kupujejo, ali pa zgolj nabirajo knjigotrške in sejemske kataloge, ki so se začeli pojavljati že v 17. stoletju. Ta osnovna sejemska dogajanje spremlja množica vsakovrstnih kulturnih in s knjigo povezanih dogodkov, od predstavitev knjig in srečanj z avtorji, do branja in predavanj, kavarniških pogovorov, dogodkov za otroke, tam so tudi podeljevanja prestižnih nagrad piscem, ilustratorjem, prevajalcem . . .

Tako in podobno, v večjem ali manjšem obsegu, se dogaja po vsem svetu. Ponekod so knjižni sejmi tudi specializirani, tak je na primer Knjižni sejem v Bologni, ki je namenjen otroški literaturi in otroškim knjigam, in je tudi največji te vrste na svetu. Ne prav daleč od nas so pomembni knjižni sejmi v Londonu, Pragi, Varšavi, Beogradu in Parizu, kjer so ga pomenljivo preimenovali v Salon du livre, sosedje v Zagrebu pa v Interliber. Čeprav je pritlikavi palček vsemi med temi, je Slovenski knjižnisejem za nas zanimiv, vznemirljiv in pomemben kulturni dogodek. Letošnji program je tako obsežen in zanimiv, da se je kar težko odločati kako in kam iti ali ne iti. Letošnji je že 32. po vrsti.

Ko je že ravno teden Slovenskega knjižnega sejma, pa poglejmo, kako rečejo knjižnemu sejmu v drugih jezikih.

angleško book fair albansko panairi i librit belorusko кніжны кірмаш bolgarsko кніжны кірмаш češko knižní veletrh dansko bogmesse esperanto librofoiro estonsko raamatumessil finsko kirjamessut francosko foire du livre grško έκθεση βιβλίων hrvaško sajam knjiga irsko aonach leabhar italijansko fiera del libro katalonsko fira del llibre latvijsko grāmatu gadatirgus litovsko knygų mugė

madžarsko könyvvásár makedonsko саем на книгата malteško ktieb ġust nemško Buchmesse nizozemsko boekenbeurs norveško Bokmessen poljsko targi książki portugalsko feira do livro romunsko târg de carte rusko книжная ярмарка slovaško knižný veľtrh slovensko knjižni sejem srbsko sajam knjiga, сајам књига špansko feria del libro švedsko bokmässan turško kitap fuarı ukrajinsko книжковий ярмарок

Debatna kavarna "Objavljam, torej sem v NUK" na Slovenskem knjižnem sejmu v sredo, 23. novembra 2016. Sogovorniki Andreja Kavčič, Samo Rugelj, Nataša Franko, Irena Sešek, Janko Klasinc, moderira Katja Rapuš. Iz napovednika: "Ob 10-letnici Zakona o obveznem izvodu publikacij smo se v NUK-u odločili povabiti vse deležnike v procesu nastajanja, zbiranja in ohranjanja obveznega izvoda kot kulturne dediščine. Na okrogli mizi bi soočili mnenja, pomen in izkušnje, ki so se nabrali v tem obdobju."   (Foto I. Kanič)

Leta 2011 je na Leipziger Buchmesse predstavljala Slovenijo Javna agencija za knjigo JAK. Pozor, pršut v ospredju levo ni JAK-ov, pač pa na stojnici našega karantanskega rojaka Wieserja.   (Foto I. Kanič)

Maks Veselko praznuje 90 let

Zadnje dni oktobra je praznoval častitljivi jubilej, devetdeseto obletnico, naš kolega Maks Veselko, znani slovenski bibliotekar, prevajalec in romanist. Marsikdo med nami ga pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Ni več dosti takih, ki jim je bil kolega bibliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici kot katalogizator, vodja AIK, pomočnik ravnatelja NUK in vodja časopisnega oddelka. Več nas je takih poznih srednjih let, ki smo z njim sodelovali na Pedagoški akademiji v Ljubljani in na Filozofski fakulteti, v društvu in strokovnih telesih, kjer je bil še po upokojitvi več let zelo aktiven, največ pa je verjetno bibliotekarjev srednje in tudi že starejše generacije, ki jim je predaval in bil mentor najprej na Pedagoški akademiji in kasneje na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer je predaval do leta 1991. Vsem pa je zapustil isti pečat in nepozabni vtis vedno dobrovoljnega in veselega, skoraj razigranega kolega. Živ dokaz, da rek Nomen est omen pri njem prav zares drži! Vedno poln domislic in anekdot o sebi in svojih kolegih se je znal od srca in nezadržano nasmejati, tudi sebi in svojim napakam. Nepozabni so zato trenutki, ko je sredi resnega strokovnega dela, tako malo za sprostitev, izbruhnila skoraj mladostniško nagajiva razposajenost skupine "starih" bibliotekarskih kolegov (Maks Veselko, Jože Munda in Branko Berčič), da smo mlajši najprej kar osupnili, ko pa smo se jih navadili in začeli bolje razumevati njihov humor, smo komaj čakali naslednjo pavzo . . .

Poznamo ga kot prvega urednika strokovne revije Knjižnica, avtorja prvih učbenikov in priročnikov za bibliotekarje ter prvega pomembnega prevajalca bibliotekarske literature, predvsem mednarodnih standardov ISBD, s čemer je utiral pot oblikovanju in utrjevanju rabe strokovnega izrazja. Zato smo tako priljubljenega sodelavca in široko razgledanega ter v terminologiji podkovanega bibliotekarja in jezikoslovca z veseljem srečevali tudi v krogu Bibliotekarske terminološke komisije, v kateri je aktivno sodeloval od njene ustanovitve leta 1987 do poletja 2000 in pomembno prispeval k skupnim dosežkom terminološkega dela.

Maksu Veselku ob častitljivem jubileju kolegi in prijatelji iskreno čestitamo in mu želimo mnogo zdravja še naprej!

Udeleženci slavnostne seje knjižničnega sveta ob 200-letnici NUK v Ljubljani jeseni 1974. dlib.si URN:NBN:SI:IMG-NWEU7VMQ

Slavnostna 200. seja Bibliotekarske terminološke komisije leta 1996.

---

O Maksu Veselku in njegovem delu:

• Munda, Jože J.: Veselko, Maks mlajši. Slovenska bibliografija
• Maks Veselko. Wikipedija
• Kocijan, Gregor: Ob življenjskem jubileju Maksa Veselka. Knjižnica 45(2001)3, 171-174
• Hočevar, Matjaž: Maks Veselko: Osebna bibliografija. Knjižnica 52(2008)2–3, 187-194

Slovenski Terminološki posvet

Brdo pri Kranju, 13. in 14. oktober 2016

Ena od značilnosti reševanja širših družbenih problemov tam, kjer se odloča, je sporadičnost in veliko nihanje intenzitete, lotimo se jih vsake kvarte enkrat, pa takrat na juriš in z vso silo(vitostjo), potem pa dolgo časa spet nič in brezbrižno s praznimi baterijami naprej. Nič drugače ni s t.i. skrbjo za slovenski jezik, včasih že kar obrambo jezika (pred kom neki? V nedavni medijski in tudi parlamentarni razpravi so nekateri razpravljalci odkrito namignili, da slovenskega jezika ni treba braniti, treba ga je samo omogočiti… ). Eden takih zaščitniških izbruhov je bil tudi letos ob razpravah o novem visokošolskem zakonu, ki so jih spremljale celo peticije. Pred tem ni bilo kaj dosti in kdo ve, kako bo odsihmal.

Ob tem prepogosto pozabljamo in spregledamo, da slovenščina ni samo ena in za vse enaka. Večina strok ima izdelan svoj specifičen sporazumevalni jezik, strokovno terminologijo. Razvita terminologija je eden ključnih dejavnikov za učinkovito komuniciranje v stroki in upravljanje z znanjem. Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da mnogim jezikom, ki ne razvijajo in ne uporabljajo najnovejših jezikovnih tehnologij, v kratkem grozi "digitalno izumrtje". V Sloveniji je nastalo na tem področju nekaj formalnih dokumentov, za nas sta zanimiva npr. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 (ReNPJP14-18) in na njem temelječi Akcijski načrt za jezikovno opremljenost. Na področju terminologije so bile zaznane predvsem naslednje potrebe:

• skupno in poenoteno spletno mesto za vse (doslej razpršene) terminološke vire,
• usklajena in enotna načela za gradnjo terminoloških zbirk, ki omogočajo enostavno distribucijo in izmenjavo,
• zmogljiva in brezplačna spletna aplikacija za izdelavo terminoloških baz,
• orodje za luščenje terminologije iz besedil, korpusov in pomnilnikov, ki pospeši izdelavo terminoloških baz za še neobdelana področja,
• kakovostno in pravočasno terminološko svetovanje.

Ministrstvo za zunanje zadeve RS se s svojim Direktoratom za zadeve EU vključuje v realizacijo izvajanja nalog iz Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. Ena od aktivnosti je bila tudi ta, da je na podlagi sprejetih akcijskih načrtov za jezikovno opremljenost in jezikovno izobraževanje organiziralo 13. in 14. oktobra na Brdu pri Kranju delovno srečanje, Terminološki posvet slovenskih strokovnjakov na področju terminologije, da bi se dogovorili, kako bolje uskladiti in izboljšati sodelovanje relevantnih akterjev na tem področju ter pravočasno umestiti potrebne ukrepe tudi v proračunsko in programsko načrtovanje nosilnih javnih organov. Od večjega števila povabljenih se je odzvalo 16 strokovnjakov, ki so zastopali naslednje institucije: Služba za slovenski jezik Ministrstva za kulturo, Sektor za prevajanje Generalnega sekretariata Vlade RS, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Institut "Jožef Stefan", Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, Oddelek za prevajanje Filozofske fakultete v Ljubljani, Amebis d.o.o., Fakulteta za računalništvo in informatiko, Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Direktorat za zadeve EU Ministrstva za zunanje zadeve in Centralna ekonomska knjižnica v Ljubljani kot sodelujoča pri Islovarju in bibliotekarski terminologiji . Nekatere ključne institucije na strani odločevalcev se žal niso odzvale.

Program posveta je bil zasnovan na veljavnem Akcijskem načrtu za jezikovno opremljenost in je bil usmerjen predvsem v razpravo o naslednjih vprašanjih: splošna dolgoročna vizija ter vloga in povezovanje akterjev, terminološki proces v digitalnem okolju (nadzor kakovosti, verifikacija itd.), vsebina in idejna zasnova terminološkega portala, finančni viri za upravljanje terminologij. Pričakovana rezultata posveta sta bila samo dva, vendar ključna za nadaljnje delo in uspeh:

dogovor o viziji kot podlaga za prihodnje strateške dokumente

načrt za preseganje ovir pri izvajanju nalog iz teh dokumentov
"Ogrevanju" so bile namenjene štiri uvodne predstavitve

• Temeljni nacionalni dokumenti na področju terminologije: proces, cilji, aktivnosti - Simona Bergoč, MK
• Terminologija kot storitev - Simon Krek, IJS in CJVT (UL)
• Terminologišče in terminologija za strokovnjake - Mojca Žagar Karer, Mateja Jemec Tomazin, ISJ ZRC SAZU
• Slovenska akademska besedila: prototipni korpus in načrt analiz - Tomaž Erjavec, IJS

V nadaljevanju je potekalo delo udeležencev posveta v manjših delavniških skupinah in z združevanjem njihovih rezultatov v zaključene sklope o aktivnostih za doseganje potrebnih ciljev:

1. Terminološki portal
2. Spletna aplikacija za ustvarjanje novih terminoloških zbirk
3. Samodejno luščenje terminologije
4. Zagotavljanje javno dostopnih terminoloških virov
5. Terminološko svetovanje

Upoštevaje lastno organizacijsko in strokovno specifiko so skušali prepoznati najpomembnejše prepreke in nujne pogoje za uspešno uresničevanje in izvajanje teh nalog. Pri tem so začrtali Institucionalne okvirje, vpletene akterje in povezave med njimi. Rezultate nekaterih od razmišljanj smo zabeležili na spodnjih fotografijah.

Ob veliki angažiranosti udeležencev in sijajno moderirani izvedbi posveta rezultati seveda niso izostali. Zelo pomembno je gotovo mnogo večje poznavanje in razumevanje različnih področij delovanja, ki so bila doslej premalo povezana, ob tem pa je zaradi podobnih izkazanih interesov in želje po sodelovanju skoraj pri vseh vprašanjih prišlo do soglasja ali vsaj konsenza. V dnevu in pol intenzivnega dela so nastala izhodišča za skupen dokument, ki ga bomo objavili, ko bo njegova redakcija zaključena.

Evropski dan jezikov

Konec meseca praznuje že petnajsto obletnico prav poseben dan, to je evropski dan jezikov. Praznovanje ni prav bučno, ampak slavljenci, evropski jeziki, so pomembni in jih ne gre zapostavljati. Imejmo jih radi!

"Evropski dan jezikov" v uradnih jezikih EU IATE

V Evropski uniji, kjer živi v 28 državah okrog 508 milijonov ljudi, je štiriindvajset uradnih in delovnih jezikov, to so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina. V državah članicah unije se poleg teh 24 uradnih jezikov govori še najmanj 60 regionalnih jezikov in jezikov manjšin, to je pripadnikov avtohtonih evropskih skupnosti. Tokovi globalizacije in priseljevanja še dodatno prispevajo k široki paleti jezikov, saj naj bi se po nekaterih ocenah v Evropi, kjer živi v 47 državah okrog 800 milijonov prebivalcev, govorilo 175 ali celo 200 različnih jezikov.

Kako se oglašajo nekatere živali v drugih jezikih.
© Fun with kids

Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2001 s pobudo za evropsko leto jezikov želela opozoriti prav na to neverjetno jezikovno bogastvo evropskega okolja. Takrat je postal 26. september tudi uradno praznik z imenom evropski dan jezikov, ki ga odtlej vsako leto praznujejo države Evrope. Ta dan se v evropskih državah odvija na stotine različnih dejavnosti in prireditev (svoje programe imajo tudi knjižnice), ki na različne načine predstavlja prebivalcem Evrope bogastvo jezikovne različnosti in pomen učenja jezikov ter spoznavanja njihove raznolikosti in bogastva. Jeziki so vezivo evropskega povezovanja, zato Svet Evrope po celi Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da predstavlja jezikovna raznolikost pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine. Njegov namen je vedno znova opozarjati na pomen večjezičnosti v Evropi, ohranjati jezikovno in kulturno različnost in spodbujati učenje jezikov v šoli in zunaj nje.

Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina. Kočevarščino, nekoč prevladujoči jezik oziroma nemško narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga UNESCO opredeljuje kot "kritično ogrožen jezik" (critically endangered language). Za 9 % prebivalcev Slovenije je slovenščina tuji jezik. Iz Strasbourga so prišle pohvale, da so se v Sloveniji zgodili vzpodbudni premiki glede zaščite in spodbujanja uporabe romskega jezika, istočasno pa Svet Evrope v poročilu Slovenijo opozarja, da ni naredila ničesar za določitev območja, kjer se tradicionalno uporablja hrvaški jezik. Ta je v Sloveniji sicer priznan kot jezik ene izmed nekdanjih jugoslovanskih republik, ni pa priznan kot manjšinski ali regionalni jezik.

Po podatkih Statističnega urada RS tretjina prebivalcev Slovenije govori 3 ali več tujih jezikov, vsaj en tuji jezik govori 92 % slovenskih prebivalcev.

Relinde de Graaff: European Day of Languages
What language do you speak? Share to spread the message #talkdontfight

6 let bibliotekarskega terminološkega bloga

Pred šestimi leti, to je spomladi 2010, so začele izhajati prve objave na sveže vzpostavljenem blogu Bibliotekarska terminologija (Terminološkemu blogu na pot, 22.3.2010), enem redkih bibliotekarskih blogov pri nas in najbrž edinem, ki se posveča terminologiji neke izbrane stroke v slovenščini. V teh šestih letih je dokaj uspešno premagoval otroške hibe, bolezni in težave odraščanja, predvsem tiste glede kolikor toliko rednega objavljanja in zagotavljanja zanimivih in dovolj kakovostnih prispevkov, doživljal pa je tudi neprijetnosti kibernetskega nadlegovanja, ki je trajalo celih šest mesecev iz leta 2012 in v naslednje. Seveda pa je prijetno presenetilo število obiskov občasnih in kasneje celo mnogih rednih bralcev, zato se prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste blogu z branjem, pripombami in vprašanji vdihnili življenje in potrdili koristnost njegovega obstoja, nekateri pa tudi s pohvalami ovrednotili posamezne objave. To seveda ne pomeni, da niso dobrodošle tudi prav vse konstruktivne kritike. Več kot sedemindvajset tisoč vas je bilo v tem času na obisku, nekateri samo enkrat, mnogi pa večkrat in kakih tri tisoč zvestih obiskovalcev se redno ali vsaj občasno vrača. Tolikšen obisk je tiho priznanje in ocena, da so teme ustrezno izbrane, objave pa dovolj zanimive, strokovno utemeljene in morebiti kdaj komu tudi koristne, kar kaže poleg nekaterih osebnih izjav tudi bežen pregled iskalnih izrazov, ki so bralce pripeljali na ta blog. Če je torej tako, je bil dosežen cilj, ki si ga je avtor zastavil ob zasnovi bloga - da bi v objavah evidentiral terminološke probleme in jih skušal vsaj do neke mere razreševati, predvsem pa, da bi se ob njih med slovenskimi bibliotekarji in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije, ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, ki jih ni malo. Pri tem seveda nismo zanemarili dejstva, da se v sodobnem svetu bibliotekarska stroka in terminologija prepletata z mnogimi drugimi, kar pogosto odražajo tudi objave na blogu.

O čem smo pisali?

Bibliotekarski terminološki blog se je rodil iz skromne ambicije po občasnem objavljanju enega ali dveh priložnostnih prispevkov mesečno, kar pa je bilo kmalu preseženo. V šestih letih je bilo objavljeno 175 prispevkov in sedaj je v nekaterih boljših "sezonah" tedensko objavljanje že skoraj pravilo, če le ne zmanjkuje prehudo časa. Samo leta 2015 je nekoliko pošla sapa in objavljanje je za nekaj časa preveč zastalo. Prispevki so razglabljali predvsem o nekaterih posameznih izbranih bibliotekarskih terminih in poimenovanjih ali njihovih tematskih skupinah (86 objav), najpogosteje o novotvorbah ali takih, ki predstavljajo težave zaradi prehoda iz tujih jezikov ali smo jih kar v celoti prevzeli in posvojili iz angleščine, ustreznikih v tujih jezikih ter seveda vplivu angleščine na slovensko bibliotekarsko terminologijo, nekaj malega pa tudi o zgodovini in etimologiji nekaterih poimenovanj. Kot ljubitelj slovarjev sem pisal seveda tudi o njih in nekajkrat podrobneje o našem Bibliotekarskem terminološkem slovarju in Angleško-slovenskem slovarju bibliotekarske terminologije. Več objav se je razgovorilo o pojavnosti nekaterih izbranih terminov v bibliotekarskih strokovnih besedilih pa tudi o bolj splošnih zanimivostih s področja jezikovne rabe, katerih analizo in prikaz je omogočil Korpus bibliotekarstva, ki je postal tudi sestavni del bloga in je javno dostopen. Vse objave so pregledno navedene v kumulativnem predmetnem kazalu, grupirane po vsebinskih področjih in letu objave, dodan pa je tudi Googlov iskalnik po blogu.

Iz stikov z nekaterimi drugimi terminološkimi skupinami in blogerji v tujini se je razvilo tudi aktivno sodelovanje, avtorju so se v tem času pridružile tudi štiri gostujoče avtorice, dve Slovenki in dve kolegici iz tujine, nemška bibliotekarka in ameriška terminologinja. V kratkem z veseljem pričakujem tudi sestavek prijateljice iz tujine, ki se ukvarja s knjigami in poučevanjem jezikov v multikulturnem okolju. V tujini pa je na blogu ameriške poklicne terminologinje gostoval tudi naš članek Denglisch, Franglais, Spanglish, Swenglist and the like (BiK Terminology - Solving the terminology puzzle, one posting at a time).

"Top hit" lestvica - Deset v šestih letih najpogosteje obiskanih objav

Zanimiv je vpogled v seznam najbolj branih oz. obiskanih objav – na vrhu so vsebine, ki so bile zanimive tudi drugim bralcem, ne samo bibliotekarjem, npr. o iskanju, poizvedovanju in metaiskalnikih, digitalnih merskih enotah in enotah, ki jih srečujemo pri svojem delu bibliotekarji, elektronskih knjigah, ločilih in posebnih znakih, različnih označevalnikih, odprtem dostopu, slovarjih nasploh in tudi Bibliotekarskem terminološkem slovarju, besedilnem korpusu in pogostosti besed v bibliotekarskih besedilih, družbenih omrežjih, računalništvu v oblaku itn. Sestavka o iskanju in poizvedovanju in digitalnih merskih enotah za količino podatkov sta daleč najbolj brana, obiskalo ju je 4.594 oz. 4.411 bralcev. Nekatere zamisli in rešitve so se porodile ob sodelovanju s kolegi iz drugih strok, npr. v slovaropisni skupini za Islovar s področja informatike, pa tudi med razpravo v nekaterih skupinah na družbenih omrežjih.
Najbolj obiskana je bila seveda glavna stran z objavami, vendar je bilo tudi 3.445 obiskov podstrani s slovarji in 2.507 obiskov Korpusa bibliotekarstva, ki je bil vzpostavljen in javno dostopen od poletja 2011.

Kljub dokajšnjemu zanimanju za objavljene teme in tudi njihovemu všečkanju, kadar so bile objave najavljene na Facebooku, so ostale reakcije bralcev zadržane, skupaj je prišlo v tem času samo 223 komentarjev (vendar vključno z mojimi odgovori na nekatere od njih). Pasivno spremljanje objav brez komentiranja in vključevanja v razprave je na žalost ena osnovnih značilnosti strokovnega komuniciranja na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru nasploh in ni samo žulj Bibliotekarske terminologije.

Prikaz tedenskega obiska od začetkov 2010 do februarja letos, skupaj 38.757 obiskov.
Značilna so sezonska nihanja, tudi bibliotekarji se poleti polenimo in najbolj aktiviramo spomladi in jeseni.

Dva zanimiva, lahko bi rekel res navdušujoča primera prikaza zadnjih desetih obiskovalcev. Na desni je bilo deset obiskovalcev v petih urah, na levi pa v celem dnevu, vendar obakrat polovica tujcev, za mnoge bi rekli, da iz eksotičnih krajev.

 
Kdo so bili obiskovalci bloga in koliko jih je bilo?

Podatki o obisku in obiskovalcih v absolutnih številkah so nezanesljivi, ker imajo različni števci vsak svojo metodologijo beleženja, razlikovanja in natančnosti (npr. glede na državo, obiskovalčevo spletno vedénje, osveževanje strani ipd.) in poročanja, zato bomo vzeli kot merodajne podatke Google Analitics, ki spremlja uporabo bloga že od samega začetka in omogoča tudi dokaj razvejane prikaze in primerjave, čeprav so nekateri drugi števci pokazali mnogo večji obisk in bi se lahko z njimi še precej bolj pohvalili.

Obiski februarja 2016

V šestih letih je števec Google Analytics zabeležil dostop 27.353 obiskovalcev iz 129 držav, ki so obiskali blog 38.825 krat in opravili skupaj 131.665 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 113 jezikovnih variantah (namenoma uporabljam izraz jezikovne variante, kakor koli pač to analitika evidentira, saj je že na oko jasno, da je evidenca jezikov zelo vprašljiva in nenatančna). Po več kot deset obiskovalcev je bilo iz 65 držav, iz 19 držav pa več kot sto obiskovalcev. Evidentirani so bili dostopi iz 1.646 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (21.030), nato pa Maribora (3.875), Celja (1.434), Kopra (765) in Kranja (711), kmalu sledita Beograd in Zagreb, potem tudi London, New York, Bruselj, Moskva, Dunaj, Varšava, St. Petrsburg, Berlin, Rim, Mountain View v Kaliforniji in Pariz. ZDA so s 970 obiski na drugem mestu pred Srbijo, Hrvaško, Nemčijo in Veliko Britanijo. Nenavadno dosti zanimanja je bilo torej tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini.

Ker sta spol in starost znana le za okrog 1 % obiskovalcev (to so obiskovalci, ki so bili vpisani v svoj Google račun in je iskalnik "vedel", kdo so), ta podatek ni relevanten in ga zato ne prikazujemo.

Spletno vedénje obiskovalcev

V povprečju so obiskovalci pregledali ob vsakem obisku po 3,39 strani in ostali na blogu nekaj manj kot dve minuti, 10 % obiskov je presegalo tri minute, 5,5 % obiskov pa je bilo celo daljših od 10 minut. Presenetljivo nizka je stopnja t.i. odboja (odboj ali odskok? gl. sestavek Bounce, bounce rate), to je deleža obiskovalcev, ki so obiskali samo prvo stran bloga in z nje takoj odšli, ne da bi sledili še kateri koli od povezav - takih skoraj da ni (samo nekaj več kot 3,5 %). Zanimiv je tudi pregled obiskovalcev glede na ti. zvestobo ali lojalnost (ang. loyalty), ki šteje vračanje istega bralca na spletno stran oz. blog. Med našimi obiskovalci je 70% takih, ki so doslej prišli samo enkrat in se nikoli niso vrnili, ker je bil njihov obisk rezultat iskanja z Googlom in so pričakovali kaj drugega, ali pa jim vsebina ni bila zanimiva oz. so imeli z razumevanjem jezika kljub možnostim avtomatskega prevajanja prevelike težave. Takih, ki so se vrnili desetkrat ali še več je 6.449 obiskovalcev (16,6 %), skupaj pa je kar 3.206 (8,2 %) takih obiskovalcev, ki se vračajo dokaj redno oz. so prišli na blog več kot petdesetkrat, med njimi pa je 870 zares zvestih bralcev, ki so prišli že več kot dvestokrat. Nekateri se usmerjajo na spletno stran bloga neposredno (4%) ali z iskanjem (56 %, npr. Google), sicer pa je bilo okrog 40 % obiskov posledica napotitev z drugih strani, največ z Bibliobloga (3.932), sledi Facebook s 1.906 napotitvami, DruBiMa 570, ZBDS 315, Domblog 167, LiLoLe 151, Twitter 93 itd.

Naši obiskovalci uporabljajo različne naprave, največ še vedno namizne računalnike (97%), tablice 2,6% in pametne telefone 0,7 %; z mobilnimi napravami je bilo skupaj 1,239 obiskov. Tudi porazdelitev brskalnikov, s katerimi prihajajo na blog, je pestra - največ jih uporablja brskalnik Chrome 40 %, Firefox 29 %, IE 24 %, Safari 3,4 %, Opera 1,5 % in Androidove brskalnike 0,5 %.

Obiskovalci prihajajo z vseh kontinentov in iz skoraj vseh držav (129) z izjemo nekaterih afriških. 85 % obiskovalcev je seveda Slovencev, največ z območja Ljubljane.	Med obiskovalci bloga so zastopane prav vse države v ZDA, največ obiskov pa je bilo iz Kalifornije (129).

Odmevnost in jezik objavljanja

Priznanje relativne odmevnosti in strokovnosti objavljanja v slovenskem prostoru je tudi dejstvo, da je bil blog Bibliotekarska terminologija leta 2014 kot spletni kontinuirani vir uvrščen v vzajemno bibliografsko-kataložno bazo COBIB in mu je bila dodeljena tudi Mednarodna standardna številka serijske publikacije (ISSN 2350-515X).
V letih 2013 in 2014 je naš blog sodeloval na natečaju blogosfere "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in se v močni mednarodni konkurenci več kot tisoč jezikovnih blogov obakrat uvrstil med 100 nominirancev za najboljše kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih "velikih" svetovnih jezikov, kar je še ena potrditev več, da bi objavljanje v angleškem jeziku pritegnilo razmeroma široko in številno publiko. Že takoj ob začetkih pisanja in prvih pogostejših obiskih bralcev iz tujine je bilo treba zastaviti uredniško politiko tudi glede jezika pisanja, saj je jasno, da objavljanje v slovenskem jeziku močno zoži nabor bralcev kljub izkazanemu interesu v tujini. Ker pa je predmet pisanja slovenski jezik oz. terminologija v slovenskem bibliotekarstvu in je namenjen predvsem in najprej slovenskim knjižničarjem, odločitev ni bila težka. Objave bodo v slovenskem jeziku, izjema bodo besedila gostujočih avtorjev ali izjemoma naša besedila, namenjena izrecno tujim kolegom. Jezik zagotovo ostaja eden ključnih problemov prepoznavnosti in vplivnosti na prenekaterem področju. Vsaka svoboda in vsak ponos nekaj stane, to ceno moramo včasih (raje: pogosto) požreti in plačati, če ju hočemo ohraniti. Res je torej, da se mora človek danes pogosto zavestno odločiti za pisanje v slovenščini in tako tudi zavestno odreči delu odmevnosti svojega početja, s tem pa seveda tudi komuniciranju z velikim številom somišljenikov, ki komunicirajo na spletu pretežno ali samo v angleškem jeziku. Obisk bloga Bibliotekarska terminologija in interakcija s kolegi bi bila zagotovo mnogo večja, če bi ga pisali v angleščini! Povsem enako smo pred leti ugotavljali tudi za Biblioblog.

Blogu Bibliotekarska terminologija želimo uspešno nadaljevanje zastavljene poti, vas, zveste ali naključne bralce pa vabimo k branju, razmišljanjem in komentiranju! Tudi ustvarjalnemu klepetu. Bodite kritični in pokažite na nepravilnosti, težave in nedorečenosti, če se le da, predlagajte boljšo rešitev. Oglasite se tudi, če česa ne veste, mogoče nam uspe skupaj najti rešitev!