nedelja, 04. marec 2012

Besede, besede, besede . . .


"Besede" leta 1579
Trubar, Dalmatin, Krelj: Ta celi catehismus . . .
Besede, besede, besede . . . Citat iz Hamleta? Popevka, ki jo je pred tridesetimi leti prepevala Elda Viler? Oba namigujeta na praznost in minljivost besed, njihovo varljivost in nepomembnost, prav tako kot tudi latinski rek Verba volant, scripta manent (Besede letijo, napisano pa ostane). Pa vendar so besede najpomembnejši izum na dolgi poti človeškega razvoja. Omogočajo opisovanje predmetov in pojavov, natančno izražanje misli in čustev, njihovo sporočanje neposredni okolici, z zapisovanjem pa celo komuniciranje na daljavo in neomejeno ohranjanje v času in prostoru. Ko se je po bibličnem izročilu človeštvo, ki je preživelo vesoljni potop, selilo z vzhoda in prišlo na rodovitne planjave med velikima rekama, je začelo graditi stolp, ki naj bi segal do neba. Jahve nad tem ni bil preveč navdušen in človeško ošabnost je kaznoval tako, da je ljudi raztresel po vsem svetu in jim zamešal jezike, niso se več razumeli in s stolpom ni bilo nič, saj se niso več mogli sporazumevati. Nastali naj bi jeziki, danes je živih še okrog 6.700 jezikov, Biblija, ki o tem dogodku "poroča", pa je bila prevedena v 2287 jezikov. Slovenščina je bila med jeziki, ki so relativno zgodaj dobili celoten prevod Biblije in s tem dokazali jezikovno zrelost in dovolj bogat besedni zaklad, ki je potreben za tako zahtevno besedilo, ki je v izvirnikih uporabljalo okrog 8.700 različnih hebrejskih in 5.600 grških besed. Popularni prevod angleške ti. King James Version pozna 12.143 angleških besed (Bible - Words, Facts, Figures, Statistics, Numbers, Versions, Translations, History and Languages of the Bible).

Besedni zaklad nekega jezika je verna podoba posameznika ali ljudstva, ki ga govori, saj zrcali podobo življenjskih pogojev v preteklosti in v sedanjosti, geografskih okoliščin, domačih in poklicnih opravil, odnosov s sosedi, kulture in civilizacije, mišljenja in zgodovinskega spomina, ki ga podeduje po prednikih. Kako bogat je lahko besedni zaklad, koliko besed vsebuje?

Besedni zaklad posameznika je nabor besed v določenem jeziku, maternem ali tujem, ki jih človek pozna, razume in zna uporabljati. Besedni zaklad se širi in razvija glede na starost in izobrazbo, predstavlja pa osnovno orodje za komuniciranje in pridobivanje znanja. Bogatenje besednega zaklada je eden temeljnih izzivov učenja tujih jezikov. Otrok z naravno metodo učenja jezika zelo hitro pridobiva nove besede maternega jezika, pri dveh letih prepozna 150-300 besed, število besed po tretjem letu zelo hitro raste, saj se otrok nauči tudi do 500 besed na leto. Pri treh letih razume 800-1000 besed, do šestega leta pa že 2500-3000 besed (Otroški govor). Ocene strokovnjakov, kolikšen naj bi bil povprečen besednjak posameznika, se zelo razlikujejo, odvisne pa so seveda predvsem od jezika in tudi okolja. Najstnik naj bi ob zaključku srednje šole obvladal kakih deset do dvanajst tisoč besed, odrasli z univerzitetno izobrazbo pa vsaj dvajset do petindvajset tisoč, bolj razgledani pa celo več kot šestdeset tisoč. Pri jezikih, kjer se pisava močno razlikuje od izgovorjave, je seveda osnovno vprašanje, kdaj lahko rečemo, da nekdo določeno besedo "obvlada".

Z vidika razumevanja in reproduciranja je cela paleta nivojev znanj, ki kažejo, kako beseda postopoma in skozi določeno časovno obdobje vstopa v človekov besednjak z vsemi svojimi pomeni in pomenskimi odtenki:
     - Besede še nikoli nisem srečal
     - Besedo sem že slišal, vendar je ne razumem
     - Besedo prepoznam glede na kontekst ali govorčev ton
     - Besedo znam uporabiti in razumem njen splošni pomen, ne bi pa je znal natančno razložiti
     - Dobro poznavanje besede in njene rabe, znam jo tudi razložiti.
Z vidika bolj poglobljenega znanja je poznavanje besed dosti bolj zapleteno, pogosto ni hierarhično, zato si pridobivanje posameznih znanj ne sledi vedno v istem zaporedju. Gre za pravopis in pisno obliko besede, fonetiko z izgovorjavo, semantiko s pomenom in sporočilnostjo, družbeno zvrst in primernost rabe, kolokacijo in uporabo v kontekstu, besedne asociacije, sintakso s slovničnimi funkcijami in morfologijo glede na tvorbo besed in njihove sestavne dele.

Do neke mere se pri posamezniku razlikuje besednjak govornega izražanja, pisanja in branja, predvsem velja to za tuje jezike in takrat, kadar je med pisno in izgovorjeno obliko lahko velika razlika, ki lahko vodi do neprepoznavanja besede (v tujem jeziku navadno razumemo mnogo besed, ki pa jih ne znamo napisati, in tudi obratno, razumemo napisane besede, ki jih ne znamo izgovoriti ali jih izgovorimo napak).

Osnovno sporazumevanje v tujem jeziku naj bi menda omogočalo že poznavanje okrog 800 besed, v vsakdanjem govoru uporabljamo manj kot tri tisoč besed, kolikor zadošča tudi za branje povprečno zahtevnih besedil in samostojno učenje novih besed iz konteksta. Zanimiva je analiza Shakespearovih besedil, ki kaže, da je v času, ko je povprečen prebivalec njegovega podeželskega Stratforda uporabljal le okrog 500 besed (!), sloviti William uporabljal več kot 21.000 besed, v dramah čez petnajst tisoč in v poeziji še dodatnih sedem tisoč besed!

Koliko besed pa imajo posamezni jeziki? In v okviru jezikov specializirani podsistemi za sporazumevanje med strokovnjaki določene stroke? Jezikoslovci so mnenja, da je nemogoče prešteti vse besede kakega jezika, ker se jezik nenehno spreminja in predvsem zato, ker je nemogoče opredeliti, kaj bomo šteli kot "besedo". Jasno pa je, da so razlike med jeziki zelo velike tudi zaradi načina, kako jezik funkcionira do svojega okolja in drugih jezikov. Za angleščino je značilno, da z lahkoto sprejema besede od drugod in jih spretno "požira", nekateri jeziki pa se močno ograjujejo, taka je na primer francoščina.

O sodobnih jezikih, predvsem o besedišču angleščine in slovenščine, nekaj več v nadaljevanju prihodnjič. Prav tako o besednem zakladu strokovnih besedil s področja bibliotekarstva.


Dr. David Crystal - Words Words Words

Ni komentarjev:

Objavite komentar