Latinščina in najsodobnejša tehnologija

Namizje po latinsko

Latinščina sodi med ti. mrtve jezike in se uporablja kot uradni jezik samo v državici Vatikan (829 prebivalcev, ki pa verjetno vsi jezika ne obvladajo), pa še tam to nikomur ni prvi, to je materni jezik. Poleg tega se uporablja po svetu še v liturgiji in zelo omejeno v nekaterih strokah (npr. medicina, pravo ipd.). Število govorcev in s tem rank med drugimi jeziki nista znana. Zanimiv je podatek, da je izšla v latinščini tudi serija slikanic (za odrasle) o galskem junaku Asteriksu, obstaja pa tudi latinska Wikipedia z okrog 40.000 članki (Vicipædia Latina ). Nekateri ljubitelji latinščine nasprotujejo oznaki, da sodi latinščina med mrtve jezike, zato je treba to poimenovanje pojasniti. Avtorica spletnega mesta o antiki Avete Romani! Pozdravljeni Rimljani! pravi o tem takole:"Latinščina je mrtev jezik - v smislu, da naroda, ki mu je bila materni jezik, ni več. Seveda pa v mnogih oblikah živi dalje.", SSKJ pa ga opredeli "mrtvi jezik - ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori".

Danes je zelo omejena tudi strokovna raba latinščine, saj se v posameznih strokah in znanstvenih panogah (medicina, pravo, biologija ipd.) uporabljajo predvsem samo še posamezne besede in fraze oz. nespreminjajoči se stavki, izreki, ne uporablja pa se za pogovor. Izjema je delno liturgija in nekateri segmenti življenja v Vatikanu. Zadnjič sem pisal o latinščini v bibliotekarstvu in raba nekaterih izbranih, predvsem z zgodovinskimi pojmi povezanih terminov, verjetno ni presenečala. Povezava klasičega jezika in prastare dejavnosti je logična. Malokdo pa bi pomislil, da je latinščina močno prisotna tudi v poimenovanjih najsodobnejše tehnologije, to je v računalništvu. Z neznatnimi spremembami ali celo brez njih so iz latinskih besed nastala angleška poimenovanja za nekatere najosnovnejše termine, od katerih smo mnoge tudi mi prevzeli, npr. analog (grško), application, binary, communication, computer, data, digit, digital, grško-latinska sestavljenka hypertext, information, memory, monitor, obe sestavini besede multimedia, processor, programme, record, server, system in še mnogo drugih. Nenazadnje to niti ne preseneča, saj naj bi po trditvah nekaterih angleških jezikoslovcev več kot 60% angleških besed izviralo iz latinščine ali grščine, največ s posredovanjem francoščine.

Ljubitelji latinščine so se lotili kovanja latinskih poimenovanj tudi za nekatere novosti v računalništvu, na spletu je dostopnih nekaj latinskih računalniških terminoloških slovarčkov, npr. Vocabula computatralia, ki premore kakih 150 gesel, nekoliko bogatejši soimenjak Vocabula computatralia in pa nekoliko skromnejši Index Vocabulorum Computatoriorum. Iilustracije k temu sestavku so iz knjižice^*1 s slikovnim latinsko-nemškim slovarjem kakih 6.000 izrazov iz sodobnega življenja, dve strani sta posvečeni tudi računalniku. Posebno poglavje o računalniku vsebuje seveda tudi zgoraj omenjena Vicipædia Latina.

^*1 Visuelles Wörterbuch Latein-Deutsch. München : Coventgarden. 2010