Habent sua fata libelli

Liber catenatus Vir: Ferecături de cărţi medievale în descoperirile arheologice din Transilvania

"Tudi knjige imajo svojo usodo" je zapisal antični slovničar Terencijan Maurus konec 2. stoletja pr. n. št. v svoji pesnitvi "O črkah, o zlogih, o metrih". Citat je uporabil tudi Umberto Eco v svojem slavnem romanu Ime rože, čeprav v precej predrugačenem pomenu, ki pa smo ga danes že posvojili in ob tem pozabili izvirni pomen, ki malce spominja na Ranganathana (Wiki ). S knjigo povezana latinska poimenovanja in nekatere fraze so se v bibliotekarstvu ohranili skozi stoletja v mnogih jezikih, tudi v slovenskem. Pri tem ne mislim samo na slovenska poimenovanja, ki po svoji etimologiji izvirajo iz latinskega prednika neposredno ali preko katerega od posrednikov kot sta pri nas pogosto nemščina in angleščina (npr. avtor, biblioteka, deskriptor, indeks, paginacija, papir, pergament, tezaver ipd.), ampak na izvirne latinske besede in besedne zveze, vzete neposredno iz latinščine. Pri latinskih terminih imamo pogosto težave z naglašanjem, ob prehajanju izposojenk v slovenski jezik pa sta značilna sprememba spola in števila pri latinskih samostalnikih in/ali pridevnikih srednjega spola, npr. corrigenda, errata, periodica, rara, scripta, slovenica (v latinščini množina srednjega spola) postanjo v slovenščini korigenda, erata, periodika, skripta, slovenika (ednina ženskega spola) in besede tako tudi uporabljamo. Bibliotekarski terminološki slovar je evidentiral in razložil 71 latinskih terminov, med njimi tudi 17 okrajšav.

ad usum delphini neskl. [ád úzum delfíni] lat. 1. (za kraljeviča) za različne namene prirejene izdaje besedila 2. zgod. po latinskih piscih prirejene izdaje za kraljeviča, sina Ludvika XIV. adversária neskl., lat., zgod. knjige pri Rimljanih, v katerih so listi popisani samo po eni strani, da je bila druga prazna za zapiske armárium -a m, lat., gl. armarij armárius -a m, lat., zgod. srednjeveški bibliotekar v samostanski knjižnici bíblia páuperum -e -- ž, lat., zgod. srednjeveška Biblija v slikah za nepismene ca okrajš. (lat. circa; okoli) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pred podatkom, npr. trajanje posnetka, leto izida, ki je samo ocenjen, npr. ca 60 min; sin. ok. capsa -e [kápsa] ž, lat., zgod. škatla v obliki valja, namenjena za shranjevanje zvitkov v antičnih knjižnicah; prim. scrinium carniólica -e [karniólika] ž, lat., gl. karniolika continuánda -e [kontinuánda] ž, lat., gl. kontinuanda córpus separátum -a -a [kórpus] m, lat., gl. korpus separatum corr. okrajš. 1. (lat. correxit; popravil je) oznaka v besedilu, navadno rokopisu, kodeksu, pred katero je ime osebe, ki je besedilo popravila 2. nekdaj, v katalogizaciji (lat. corrigenda) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je publikaciji dodan list s seznamom napak in popravkov corrigénda -end [korigénda] s, mn., lat. 1. seznam tiskarskih napak z ustreznimi popravki; sin. errata (1) 2. publikaciji priložen listek s seznamom napak in popravkov; sin. popravki, errata (2); prim. tektura 3. gl. corr. (1, 2) edítio castráta neskl. [edício kastráta] lat., zgod. iz moralnih razlogov vsebinsko prečiščena izdaja; sin. editio expurgata edítio definitíva neskl. [edício] lat., zgod. zadnja, dokončna izdaja, pri kateri je sodeloval avtor edítio expurgáta neskl. [edício ekspurgáta] lat., zgod. iz moralnih razlogov vsebinsko prečiščena izdaja; sin. editio castrata edítio óptima neskl. [edício] lat., zgod. najboljša izdaja glede na kakovost izdelave edítio prínceps neskl. [edício] lat., zgod. 1. prvotna, prva tiskana izdaja kakega dela (1), npr. prvi natis 2. najrazkošnejša izdaja kakega dela (1) err. okrajš. (lat. erratum) gl. errata et al. okrajš. (lat. et alii; in drugi) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je poleg navedenega še več avtorjev; sin. in dr. etc. okrajš. (lat. et cetera; in tako dalje) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je pri opisovani enoti poleg navedenega kraja in/ali založnika še več krajev in/ali založnikov; sin. itd. ex authentico líbro neskl. [éks auténtiko] lat., zgod. zagotovilo v srednjeveškem rokopisu, da je natančen prepis predloge ex dóno -- -a [éks] m, lat. oznaka posameznega primerka iz daru določenega darovalca, ki ji sledi darovalčevo ime ex líbris -- -a [éks] m, lat., gl. ekslibris explicit -a [éksplicit] m, lat., gl. eksplicit i. e. okrajš. (lat. id est; to je) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pri napačnih ali okrajšanih podatkih na predlogi, ki ji sledi popravljen ali izpisan podatek; sin. tj.; prim. sic íbidem neskl., lat. (prav tam; okrajš. ib., ibid.) oznaka v besedilu, ki pove, da je določen podatek, citat (1) v istem, že prej navedenem viru; prim. loco citato íncipit -a m, lat. uvodni obrazec v srednjeveških kodeksih, inkunabulah s podatki o avtorju in naslovu dela; prim. eksplicit, naslovna vrstica index -a [índeks] m, lat., zgod. paličica z naslovnim trakom na papirusovem zvitku; sin. situbos Index expurgatórium -a -- [índeks ekspurgatórium] m, lat. seznam mest, ki jih je bilo treba odstraniti iz besedil, predno so bila po oceni rimskokatoliške cerkve primerna za branje; prim. Indeks prepovedanih knjig Index librórum prohibitórum -a -- -- [índeks] m, lat., gl. Indeks prepovedanih knjig Index translationum -a -- [índeks translaciónum] m (lat. kazalo prevodov) mednarodna bibliografija prevodov del v posamezne jezike v določenem obdobju, npr. slovenskih del v nemščino, tujih del v slovenščino iugoslavica -e [jugoslávika] ž, lat., gl. jugoslavika librárius -a m, lat., zgod. menih, ki je delal v skriptoriju kot prepisovalec ali iluminator líbri catenati neskl. [katenáti] m, mn., lat., gl. priklenjene knjige loco citáto neskl. [lóko] lat. (na navedenem mestu; okrajš. l. c.) oznaka v besedilu, ki pove, da je določen podatek, citat (1) v navedenem viru; prim. ibidem locus -a [lókus] m, lat., gl. lokus miscellanea neskl. [miscelánea] ž, nav. v mn., lat. zbirka spisov različne vsebine in različnih avtorjev númerus currens -a -a [kúrens] m, lat. zaporedna številka kot kriterij za mehanično razvrščanje gradiva, npr. postavitev po numerusu currensu; sin. tekoča številka (4) p. neskl. [p\] okrajš., v katalogizaciji 1. (pagina) oznaka za pagino 2. (lat. pars; del) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana publikacija določen del publikacije v več zvezkih p. a. okrajš. (lat. pro anno; za vse leto) oznaka pred letnico pri inventarizaciji serijske publikacije, ki je opisana po prvi številki v letu, ne po celotnem letniku página víva -e -e ž, lat., gl. živa pagina plágula -e ž, lat., zgod. kvadratna pola pravokotno prepletenih papirusovih pramenov v postopku izdelave papirusa (2) pró ánno lat., gl. p. a. rára -e ž, lat. zbirka (1) raritet in dragocenega gradiva recto -a [rékto] m (okrajš. r. in ro) lat. zgornja, prva oziroma neparna stran popisanega papirusa, pergamenta, potiskanega lista papirja; sin. čelna stran, desna stran; prim. verso regést -a m, lat., zgod. 1. prepis ali izvleček iz pomembnih spisov, listin, npr. dvorne pisarne 2. mn. kronološko urejen seznam takih listin z datumom nastanka, označbo vsebine s. a. okrajš. (lat. sine anno; brez leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni navedeno in ni ugotovljeno leto izida; sin. b. l. s. d. okrajš. (lat. sine die; brez datuma) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen datum izida; sin. b. d. s. l. okrajš. (lat. sine loco; brez kraja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen kraj izida; sin. b. k. s. l. a. okrajš. (lat. sine loco et anno; brez kraja in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena kraj in leto izida; sin. b. k. l. s. l. t. a. okrajš. (lat. sine loco, typographo et anno; brez kraja, tiskarne in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti niso navedeni in niso ugotovljeni kraj izida, založba, tiskarna in leto izida; sin. b. k. t. l. s. n. okrajš. (lat. sine nomine; brez imena) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen založnik; sin. b. i. s. n. l. okrajš. (lat. sine nomine et loco; brez imena in kraja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena založnik in kraj izida; sin. b. i. k. s. n. l. a. okrajš. (lat. sine nomine, loco et anno; brez imena, kraja in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti niso navedeni in niso ugotovljeni založnik, kraj in leto izida; sin. b. i. k. d. s. t. okrajš. (lat. sine typographo; brez tiskarne) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena založba in tiskarna; sin. b. t. scrinium -a [skrínium] m, lat., zgod. posoda v obliki valja s pokrovom, namenjena za shranjevanje rokopisnih zvitkov pri starih Rimljanih ; prim. capsa sic neskl. [sík] lat. (točno tako) v katalogizaciji oznaka, ki v oglatem oklepaju označuje tiskarsko napako, prepisano iz publikacije; prim. klicaj, i. e. síne ánno lat., gl. b. l. síne díe lat., gl. b. d. síne loco [lóko] lat., gl. b. k. síne loco et anno [lóko áno] m, lat., gl. b. k. l. síne nómine lat., gl. b. i. slovénica -e [ka] ž, lat., gl. slovenika stílus -a m, lat., zgod. antično pisalo v obliki paličice, ki je na eni strani zašiljena in na drugi ploščata, za pisanje na povoščeno tablico; sin. graphium stóa -e ž, lat., zgod. dvorana za branje in študij v antični knjižnici styriaca -e [stiriáka] ž, lat., gl. stiriaka substantívum régens -a -a m, lat., gl. vodilni samostalnik tábula ceráta -e -e ž, lat., gl. povoščena ploščica in povoščena tablica títulus -a m, lat., gl. naslovni trak umbilicus -a [umbílikus] m, lat., zgod. okrogel glavič lesene palice, na katero je prilepljen in navit papirusov zvitek verso -a [vêrzo] m (okrajš. v. in vo) lat. spodnja, druga oziroma parna stran popisanega papirusa, pergamenta, potiskanega lista papirja; sin. hrbtna stran, leva stran; prim. recto