petek, 20. maj 2011

Habent sua fata libelli

Liber catenatus
Vir: Ferecături de cărţi medievale în descoperirile
arheologice din Transilvania
"Tudi knjige imajo svojo usodo" je zapisal antični slovničar Terencijan Maurus konec 2. stoletja pr. n. št. v svoji pesnitvi "O črkah, o zlogih, o metrih". Citat je uporabil tudi Umberto Eco v svojem slavnem romanu Ime rože, čeprav v precej predrugačenem pomenu, ki pa smo ga danes že posvojili in ob tem pozabili izvirni pomen, ki malce spominja na Ranganathana (Wiki ). S knjigo povezana latinska poimenovanja in nekatere fraze so se v bibliotekarstvu ohranili skozi stoletja v mnogih jezikih, tudi v slovenskem. Pri tem ne mislim samo na slovenska poimenovanja, ki po svoji etimologiji izvirajo iz latinskega prednika neposredno ali preko katerega od posrednikov kot sta pri nas pogosto nemščina in angleščina (npr. avtor, biblioteka, deskriptor, indeks, paginacija, papir, pergament, tezaver ipd.), ampak na izvirne latinske besede in besedne zveze, vzete neposredno iz latinščine. Pri latinskih terminih imamo pogosto težave z naglašanjem, ob prehajanju izposojenk v slovenski jezik pa sta značilna sprememba spola in števila pri latinskih samostalnikih in/ali pridevnikih srednjega spola, npr. corrigenda, errata, periodica, rara, scripta, slovenica (v latinščini množina srednjega spola) postanjo v slovenščini korigenda, erata, periodika, skripta, slovenika (ednina ženskega spola) in besede tako tudi uporabljamo. Bibliotekarski terminološki slovar je evidentiral in razložil 71 latinskih terminov, med njimi tudi 17 okrajšav.
  • ad usum delphini neskl. [ád úzum delfíni] lat. 1. (za kraljeviča) za različne namene prirejene izdaje besedila 2. zgod. po latinskih piscih prirejene izdaje za kraljeviča, sina Ludvika XIV.
  • adversária neskl., lat., zgod. knjige pri Rimljanih, v katerih so listi popisani samo po eni strani, da je bila druga prazna za zapiske
  • armárium -a m, lat., gl. armarij
  • armárius -a m, lat., zgod. srednjeveški bibliotekar v samostanski knjižnici
  • bíblia páuperum -e -- ž, lat., zgod. srednjeveška Biblija v slikah za nepismene
  • ca okrajš. (lat. circa; okoli) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pred podatkom, npr. trajanje posnetka, leto izida, ki je samo ocenjen, npr. ca 60 min; sin. ok.
  • capsa -e [kápsa] ž, lat., zgod. škatla v obliki valja, namenjena za shranjevanje zvitkov v antičnih knjižnicah; prim. scrinium
  • carniólica -e [karniólika] ž, lat., gl. karniolika
  • continuánda -e [kontinuánda] ž, lat., gl. kontinuanda
  • córpus separátum -a -a [kórpus] m, lat., gl. korpus separatum
  • corr. okrajš. 1. (lat. correxit; popravil je) oznaka v besedilu, navadno rokopisu, kodeksu, pred katero je ime osebe, ki je besedilo popravila 2. nekdaj, v katalogizaciji (lat. corrigenda) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je publikaciji dodan list s seznamom napak in popravkov
  • corrigénda -end [korigénda] s, mn., lat. 1. seznam tiskarskih napak z ustreznimi popravki; sin. errata (1) 2. publikaciji priložen listek s seznamom napak in popravkov; sin. popravki, errata (2); prim. tektura 3. gl. corr. (1, 2)
  • edítio castráta neskl. [edício kastráta] lat., zgod. iz moralnih razlogov vsebinsko prečiščena izdaja; sin. editio expurgata
  • edítio definitíva neskl. [edício] lat., zgod. zadnja, dokončna izdaja, pri kateri je sodeloval avtor
  • edítio expurgáta neskl. [edício ekspurgáta] lat., zgod. iz moralnih razlogov vsebinsko prečiščena izdaja; sin. editio castrata
  • edítio óptima neskl. [edício] lat., zgod. najboljša izdaja glede na kakovost izdelave
  • edítio prínceps neskl. [edício] lat., zgod. 1. prvotna, prva tiskana izdaja kakega dela (1), npr. prvi natis 2. najrazkošnejša izdaja kakega dela (1)
  • err. okrajš. (lat. erratum) gl. errata
  • et al. okrajš. (lat. et alii; in drugi) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je poleg navedenega še več avtorjev; sin. in dr.
  • etc. okrajš. (lat. et cetera; in tako dalje) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je pri opisovani enoti poleg navedenega kraja in/ali založnika še več krajev in/ali založnikov; sin. itd.
  • ex authentico líbro neskl. [éks auténtiko] lat., zgod. zagotovilo v srednjeveškem rokopisu, da je natančen prepis predloge
  • ex dóno -- -a [éks] m, lat. oznaka posameznega primerka iz daru določenega darovalca, ki ji sledi darovalčevo ime
  • ex líbris -- -a [éks] m, lat., gl. ekslibris
  • explicit -a [éksplicit] m, lat., gl. eksplicit
  • i. e. okrajš. (lat. id est; to je) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pri napačnih ali okrajšanih podatkih na predlogi, ki ji sledi popravljen ali izpisan podatek; sin. tj.; prim. sic
  • íbidem neskl., lat. (prav tam; okrajš. ib., ibid.) oznaka v besedilu, ki pove, da je določen podatek, citat (1) v istem, že prej navedenem viru; prim. loco citato
  • íncipit -a m, lat. uvodni obrazec v srednjeveških kodeksih, inkunabulah s podatki o avtorju in naslovu dela; prim. eksplicit, naslovna vrstica
  • index -a [índeks] m, lat., zgod. paličica z naslovnim trakom na papirusovem zvitku; sin. situbos
  • Index expurgatórium -a -- [índeks ekspurgatórium] m, lat. seznam mest, ki jih je bilo treba odstraniti iz besedil, predno so bila po oceni rimskokatoliške cerkve primerna za branje; prim. Indeks prepovedanih knjig
  • Index librórum prohibitórum -a -- -- [índeks] m, lat., gl. Indeks prepovedanih knjig
  • Index translationum -a -- [índeks translaciónum] m (lat. kazalo prevodov) mednarodna bibliografija prevodov del v posamezne jezike v določenem obdobju, npr. slovenskih del v nemščino, tujih del v slovenščino
  • iugoslavica -e [jugoslávika] ž, lat., gl. jugoslavika
  • librárius -a m, lat., zgod. menih, ki je delal v skriptoriju kot prepisovalec ali iluminator
  • líbri catenati neskl. [katenáti] m, mn., lat., gl. priklenjene knjige
  • loco citáto neskl. [lóko] lat. (na navedenem mestu; okrajš. l. c.) oznaka v besedilu, ki pove, da je določen podatek, citat (1) v navedenem viru; prim. ibidem
  • locus -a [lókus] m, lat., gl. lokus
  • miscellanea neskl. [miscelánea] ž, nav. v mn., lat. zbirka spisov različne vsebine in različnih avtorjev
  • númerus currens -a -a [kúrens] m, lat. zaporedna številka kot kriterij za mehanično razvrščanje gradiva, npr. postavitev po numerusu currensu; sin. tekoča številka (4)
  • p. neskl. [p\] okrajš., v katalogizaciji 1. (pagina) oznaka za pagino 2. (lat. pars; del) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana publikacija določen del publikacije v več zvezkih
  • p. a. okrajš. (lat. pro anno; za vse leto) oznaka pred letnico pri inventarizaciji serijske publikacije, ki je opisana po prvi številki v letu, ne po celotnem letniku
  • página víva -e -e ž, lat., gl. živa pagina
  • plágula -e ž, lat., zgod. kvadratna pola pravokotno prepletenih papirusovih pramenov v postopku izdelave papirusa (2)
  • pró ánno lat., gl. p. a.
  • rára -e ž, lat. zbirka (1) raritet in dragocenega gradiva
  • recto -a [rékto] m (okrajš. r. in ro) lat. zgornja, prva oziroma neparna stran popisanega papirusa, pergamenta, potiskanega lista papirja; sin. čelna stran, desna stran; prim. verso
  • regést -a m, lat., zgod. 1. prepis ali izvleček iz pomembnih spisov, listin, npr. dvorne pisarne 2. mn. kronološko urejen seznam takih listin z datumom nastanka, označbo vsebine
  • s. a. okrajš. (lat. sine anno; brez leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni navedeno in ni ugotovljeno leto izida; sin. b. l.
  • s. d. okrajš. (lat. sine die; brez datuma) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen datum izida; sin. b. d.
  • s. l. okrajš. (lat. sine loco; brez kraja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen kraj izida; sin. b. k.
  • s. l. a. okrajš. (lat. sine loco et anno; brez kraja in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena kraj in leto izida; sin. b. k. l.
  • s. l. t. a. okrajš. (lat. sine loco, typographo et anno; brez kraja, tiskarne in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti niso navedeni in niso ugotovljeni kraj izida, založba, tiskarna in leto izida; sin. b. k. t. l.
  • s. n. okrajš. (lat. sine nomine; brez imena) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen založnik; sin. b. i.
  • s. n. l. okrajš. (lat. sine nomine et loco; brez imena in kraja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena založnik in kraj izida; sin. b. i. k.
  • s. n. l. a. okrajš. (lat. sine nomine, loco et anno; brez imena, kraja in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti niso navedeni in niso ugotovljeni založnik, kraj in leto izida; sin. b. i. k. d.
  • s. t. okrajš. (lat. sine typographo; brez tiskarne) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena založba in tiskarna; sin. b. t.
  • scrinium -a [skrínium] m, lat., zgod. posoda v obliki valja s pokrovom, namenjena za shranjevanje rokopisnih zvitkov pri starih Rimljanih ; prim. capsa
  • sic neskl. [sík] lat. (točno tako) v katalogizaciji oznaka, ki v oglatem oklepaju označuje tiskarsko napako, prepisano iz publikacije; prim. klicaj, i. e.
  • síne ánno lat., gl. b. l.
  • síne díe lat., gl. b. d.
  • síne loco [lóko] lat., gl. b. k.
  • síne loco et anno [lóko áno] m, lat., gl. b. k. l.
  • síne nómine lat., gl. b. i.
  • slovénica -e [ka] ž, lat., gl. slovenika
  • stílus -a m, lat., zgod. antično pisalo v obliki paličice, ki je na eni strani zašiljena in na drugi ploščata, za pisanje na povoščeno tablico; sin. graphium
  • stóa -e ž, lat., zgod. dvorana za branje in študij v antični knjižnici
  • styriaca -e [stiriáka] ž, lat., gl. stiriaka
  • substantívum régens -a -a m, lat., gl. vodilni samostalnik
  • tábula ceráta -e -e ž, lat., gl. povoščena ploščica in povoščena tablica
  • títulus -a m, lat., gl. naslovni trak
  • umbilicus -a [umbílikus] m, lat., zgod. okrogel glavič lesene palice, na katero je prilepljen in navit papirusov zvitek
  • verso -a [vêrzo] m (okrajš. v. in vo) lat. spodnja, druga oziroma parna stran popisanega papirusa, pergamenta, potiskanega lista papirja; sin. hrbtna stran, leva stran; prim. recto

4 komentarji:

  1. Zelo dobrodošlo!

    (pri "stoa" se mi zdi, da je naglas na "a"?)

    OdgovoriIzbriši
  2. Predlagam, da v spisek vključite tudi množinski pojem "incunabula, -orum, n", katerega izhodiščni pomen je "povoj" ali "zibelka", metaforično tudi "začetek", danes pa je splošno sprejet za poimenovanje knjig, ki so bile tiskane pred letom 1500 (uporabiti ga je mogoče tudi v edninski obliki "incunabulum").

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala za opozorilo, problem pa je, kot je to v življenju najpogosteje, večplasten . . .
    Veliki slovar tujk (CZ, 2002) naglaša geslo stóa, vendar v razlagi pojasnjuje, da je bilo v grščini stoá, enako navaja Priročni slovar tujk (CZ, elektronska verzija, 2005). Meni še vedno dragi Verbinc (CZ, 1970) naglaša geslo stóa, pojasnila v grščini pa ne naglaša. Tudi SSKJ naglaša predzadnji zlog.
    Slovarji stare grščine seveda potrjujejo vašo trditev, da je bil naglas na končnem zlogu.

    Tuji sodobni slovarji, npr. The Oxford English Dictionary (http://www.oed.com), The Free Dictionary (http://www.thefreedictionary.com/stoa), Dictionary.com
    (http://dictionary.reference.com/browse/stoa), zadnja dva tudi z zvokovno izgovorjavo, naglašajo prav tako predzadnji zlog. Menim, da gre za razlikovanje med starogrško in »sodobno« različico, ki so jo kot tujko prevzeli sodobni jeziki in najverjetneje naglasili pod vplivom latinščine.

    OdgovoriIzbriši
  4. Inkunabula je v slovarju zajeta, sodi pa med tiste latinske besede, ki smo jih posvojili v tolikšni meri, da jih že pišemo po naše, teh pa v zgornji seznam nisem vključil (enako npr. indeks (kazalo) za razliko index (paličica z naslovnim trakom), ki pa je na seznamu, podobno lokus).
    Inkunabula je v zanimivi skupini tistih besed, ki so doživele v slovenščini "metamorfozo" glede števila in spola. Latinske besede srednjega spola, ki smo jih sprejeli v množinski obliki (npr. periodicum, incunabulum, rarum ipd. -> periodica, incunabula, rara) so se zaradi končnice začele uporabljati kot samostalniki (tudi nekateri samostalniško rabljeni pridevniki) ženskega spola v ednini in povprečen Slovenec se tega več ne zaveda. Lep primer je/so skripta, za mojo generacijo so bila skripta strgana, danes skripta je strgana. Nemci včasih še rečejo "die Periodika sind . . .", torej množinsko.

    OdgovoriIzbriši

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.