Katalogni ali kataložni?

© Poetic home

Pred nekaj dnevi je kolegica na Facebooku povprašala, kaj menimo o izrazih katalogni zapis in katalogni listek, ki sta sprejeta v pravopisu in Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ker je potekala obsežna in živahna razprava o variantnih oblikah pridevnika katalogni/kataložni pred leti že tudi v skupini, ki je pripravljala Bibliotekarski terminološki slovar, sem se odločil napisati o tem nekaj besed.

SP navaja samo obliko katalogen (s primerom katalogni listek), SSKJ pa navaja obe obliki, katalogen (s primeri zvez katalogni listek, katalogni podatek, katalogni oddelek knjižnice) in kataložen, vendar je ta samo kot pridevnik od katalog kot publikacija s pomenom prodajni, založniški, knjigotrški katalog in ne katalog knjižnice. Oba jezikovna priročnika izhajata predvsem iz splošnega jezika in ne posegata v strokovno terminologijo, besedišče pa sta zajemala iz sedaj v nekaterih pogledih že zastarelih besedil (2. knjiga SSKJ, I-Na, je izšla leta 1975), Bibliotekarski terminološki slovar pa je specializiran za to strokovno področje in temelji na izpisovanju sodobnejših slovenskih strokovnih besedil in tudi primerjavi z izpiski iz starejših besedil. Prav ta primerjava kaže značilno razliko v rabi pridevniških oblik katalogni (starejša besedila) in kataložni (novejša besedila).

Izpisovanje bibliotekarske terminologije iz 291 starejših bibliotekarskih besedil je evidentiralo prevladujočo rabo oblike katalogni v naslednjih zvezah: katalogna enota, katalogni indeks, katalogna instrukcija, katalogna kartoteka, katalogni list, katalogni listek, katalogna omarica, katalogni opis, katalogno pravilo, katalogni predalnik, katalogna soba, katalogna številka in katalogni vpis. Uporabljali so jih zlasti klasiki slovenskega bibliotekarstva kot so Kalan, Korže-Strajnar, Melihar, Munda, Pirjevec, Rupel, Šlajpah, Veselko in še nekateri drugi v izvirnih besedilih in prevodih (predvsem standardov ISBD). Evidentirana besedila izvirajo iz obdobja od 1940 do 1987, v kasnejših besedilih do leta 1995 pa uporablja to obliko le nekaj izjem. Izpisovanje novejših besedil in Korpus bibliotekarstva, ki obsega strokovno besedišče iz 625 besedil zadnjih dveh desetletij, pa sta pokazala skoraj izključno rabo oblike kataložni. Podobno sliko kažeta tudi splošna besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida, ki sta evidentirala v novejših besedilih mnogo več izpiskov z obliko kataložni.

Od tod ugotovitev in presoja, da je v bibliotekarski terminologiji oblika katalogni zastarela in jo zato Bibliotekarski terminološki slovar kot tako tudi opredeli in navaja samostojno ter enkrat tudi v ilustrativni zvezi:
        katalógni -gna -o prid. zastar., gl. kataložni
        katalógna enôta -e -e ž zastar., gl. kataložni vpis in kataložna enota
z obliko kataložni pa navaja 25 terminov:

bibliográfsko-katalóžna báza podátkov bibliográfsko-katalóžni sérvis element katalóžnega vpísa glavni kataložni vpis katalóžna céna katalóžna enôta katalóžna instrúkcija katalóžna kártica katalóžna omárica katalóžni katalóžni listek katalóžni napís kataložni opis

katalóžni opórnik katalóžni predál kataložni pregradnik katalóžni sistém katalóžni vpís katalóžni zapís katalóžni zapís o publikáciji katalóžni zapís v publikáciji katalóžno napotílo mednárodni formát katalóžnega lístka popólni katalóžni vpís stándardni formát katalóžnega lístka

Od leta 1984 se uporablja tudi poimenovanje CIP – Kataložni zapis o publikaciji v zapisih, ki jih izdelujeta NUK in UKM za publikacije še pred izidom.

Ob povedanem ne smemo zanemariti še oblike kataloški, ki pa se pogosteje nanaša na prodajni katalog (npr. kataloška prodaja, kataloška cena, kataloška ponudba, kataloško naročanje) in le izjemoma v bibliotekarskih besedilih. V tem primeru bi bilo za povezavo s knjižničnim katalogom ustrezneje uporabiti obliko kataložni.

e-knjiga in SSKJ2

Pa smo ga le pričakali (in še skoraj prav na rojstni dan Josipa Vidmarja!), drugo, dopolnjeno in deloma prenovljeno izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ta je, kot pravijo avtorji ". . . Dopolnjena je z besedami, besednimi zvezami in pomeni, ki so se v slovenščini pojavili in uveljavili v zadnjih dveh desetletjih, in prenovljena v tistih delih, ki so nujno potrebovali aktualizacijo in posodobitve. Druga izdaja našega temeljnega informativno-normativnega razlagalnega slovarja v 97.669 sestavkih prikazuje 111.850 besed slovenskega knjižnega jezika v časovnem razponu od druge polovice 19. stoletja do leta 2013." Po skoraj četrt stoletja, kar je izšel zadnji (peti) zvezek prve izdaje Slovarja slovenskega jezika, in skoraj takoj po letošnjem Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika, ki mu nekateri zlobno pravimo kar " čivava" (kar je, mimogrede, tudi ena od novih besed). Pričakovanja so bila velika in po nekaterih odzivih sodeč so prav tolikšna tudi razočaranja, nekatera upravičena in gotovo prav toliko tudi neupravičenih. In seveda ne bi bili Slovenci, če ne bi ob izidu knjige vzplamtela tudi čustva pritlehnih ideologij (kot npr. tale s pozivom k ogorčenju). No, pa saj to ni nič novega. Zaradi knjige smo se Slovenci klali in požigali že pred pol tisočletja in še kdaj kasneje.

Slovarji so moja strast in nespametno bi bilo misliti, da ga ne bom takoj kupil, že v prednaročilu, in potem takoj po izidu hlastno prebrskal tiskanih bukev in sočasno še spletne aplikacije. Cena? Najbrž mnogo previsoka, ampak o tem so pisali že drugi, dovolj hudo je že to, da elektronske verzije ni mogoče kupiti brez tiskanih knjig ("ker si večina Slovencev še vedno želi imeti doma slovar v knjižni obliki"). Če hočeš smetano, je obvezna tudi kava! No, pa naj imajo konec koncev od tega kaj tudi Kitajci!

Ko sem petkilski knjigi ves upehan privlekel domov, je takoj sledila hladna prha – s postavitvijo elektronske verzije so zamujali in kak teden sem bil obsojen izključno na nerodno tiskano izdajo, šele kasneje sem se lahko jezil tudi z elektronsko . . . Nedvomno je velika pridobitev tudi ta, da je slovar dostopen na slovarskem portalu Fran v raznovrstni družbi številnih (21) drugih uglednih slovenskih slovarjev in nekaterih jezikovnih pomagal. Portal ima žal nekaj otroških bolezni, vendar skrbniki na vprašanja in opozorila niso ravno najbolj odzivni (ena firma prepošlje sporočilo drugi in te potolaži, da malo počakaj, počakaj, počakaj . . .).

Seveda je bilo treba takoj pobrskati po novostih in si jih ogledati. Knjižničar in bibliotekar, ki sta v starem slovarju žalostno samevala, sta sedaj dobila družbo s knjižničarko in bibliotekarko, bibliografka pa je v teh letih postala bibliografinja (menda je dodano okrog 300 ženskih oblik, ampak informatik, dokumentalist in katalogizator so še vedno samo moški). Poleg bloga, blogerja in blogerke so tu še tvit, tvitanje in tviteraš, tudi tablični računalnik, uzakonjena je afna, pa seveda razne pisane "novotarije" kot so tajkun, pajkice, velnes, všečkati, pa seveda tudi šalabajzer, ful kul bejba, ni pa še selfija niti sebka (čeprav so menda prav na dan predstavitvene tiskovne konference rodili jazček; kdo ve, kaj so mu napovedale rojenice).

Ampak . . . ampak nikjer nisem našel niti elektronske knjige niti e-knjige! Seveda, ko je nastajala prva izdaja SSKJ-ja, o elektronskih knjigah ni bilo ne duha ne sluha, saj je prva knjiga slovarja (A – H), kamor bi to geslo sodilo, izšla že leta 1970. Zato pa je bila e-knjiga že v Slovenskem pravopisu iz leta 2001, od leta 1999 jo dokumentirata slovenska splošna besedilna korpusa Gigafida in Nova beseda, naš Korpus bibliotekarstva pa jo sledi v strokovnih besedilih od leta 2003.

SSKJ	SP	SNB	SSKJ2
/	e- e-knjiga . e-mail e-naslov . e-pošta e-pošten . . . .	e- . e-konferenca e-mail e-naslov e-podpis e-pošta e-poštni e-potrošnik e-šola e-točka e-turizem	. . é-konferenca e-mail e-naslov e-podpis e-pošta e-pošten e-potrošnik e-šola e-točka .

Zgornja razpredelnica prikazuje, katere sestavljenke s predpono e- nastopajo v navedenih štirih slovarskih virih. O tem, katere smo zasledili v slovenskih bibliotekarskih besedilih, sem v tem blogu pisal že pred tremi leti (E-karsižebodi in nekaj kasneje še E-ji se še kar nabirajo). Če bo kdaj slovarski referendum, bom takoj glasoval, da šalabajzerja črtajo in na njegovo mesto uvrstijo e-knjigo!!!!

S tem pa slovarjevih grehov z elektronsko knjigo še ni konec. V kolofonu elektronske (spletne) izdaje (zapis CIP) je navedeno, da je to "elektronska objava" (ne izdaja ali publikacija) in El. knjiga" (nekoliko nenavadna okrajšava, najbrž po analogiji s primeri v sedaj že zastarelem standardu ISBD(ER), izvirna izdaja K.G. Saur, München, 1997, slovenski prevod NUK, 2000). Pa ni res! Ta spletna izdaja SSKJ-ja ni elektronska knjiga, lahko je kvečjemu podatkovna zbirka z lastno aplikacijo.

Fran - "Google slovenskih slovarjev": Jezikovni pogovori, 28. okt. 2014

Glasujte za slovenski blog

Jezikovna portala bab.la in LexioPhiles že nekaj let zapored pripravljata odmevno mednarodno tekmovanje blogov, Facebook in Twitter profilov, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem ali prevajanju in podobni jezikovni tematiki. Lani se je v močni konkurenci predvsem angleških blogov dokaj uspešno odrezal tudi naš blog Bibliotekarska terminologija. Letos se na tekmovanje blogov "ljubiteljev jezikov" nismo prijavili, vendar je strokovna žirija glede na lanskoletno oceno sama uvrstila v vodilno stotnijo nominirancev tudi naš blog Bibliotekarska terminologija kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih svetovnih jezikov. Nadaljnji postopek izbire najboljših predvideva še glasovanje bralcev in strokovno ocenjevanje recenzentov.

Te dni poteka javni ocenjevalni postopek za letošnji laskavi naziv najboljših blogov s tega strokovnega področja Top 100 Language Lovers 2014. Spletno glasovanje bralcev se je začelo 20. maja in bo potekalo do vključno 9. junija 2014. Vabimo vas, da tudi vi s svojim glasom podprete blog Bibliotekarska terminologija in tako pripomorete k čim boljši uvrstitvi slovenskega bloga v močni mednarodni konkurenci. Glasuje lahko kdor koli, vendar samo enkrat (žirija bo ponovljene glasove (podvajanje IP naslova) izločila iz postopka). Za glasovanje najprej kliknite na spodnji "volilni gumb" (še eden je v desnem kotu zgoraj) in v prikazanem abecednem seznamu izberite okence ob imenu Bibliotekarska terminologija (17. po vrsti), ob kliku nanj se vam bo pokazalo potrdilo, da je bil glas sprejet. Potem se vam lahko samo še najlepše zahvalim!

Glasovalni gumb

Neologizmi - Terminološke zagate tehnološkega razvoja

Letos poteka 165 let, kar je (avgusta 1849) pripeljal v Ljubljano prvi vlak, seveda z velikim pompom in cesarju posvečenimi slovestnostmi, iz takratne prestolnice na Donavi. Že tri leta prej, 2. junija 1846, je iz Gradca v Celje pripeljal vlak prvič v zgodovini tudi po slovenskem ozemlju. Kmetijske in rokodelske novice so se o pomembnih dogodkih, ki so temeljito preoblikovali in spremenili gospodarsko podobo slovenske dežele, večkrat na široko razpisale. Prav majski članek ("v sredo 13. Velkitravna 1846"), ki napoveduje prihod vlaka v Celje, in že tri leta pred tem izobraževalni članek Od shelesne zeʃte kaj: Sa tiʃte, kteri ʃhe nizh kaj od nje ne vedo, ki je niʃo vidili, tudi ʃe ne po nji vosili, ki predstavlja in razlaga tudi nekatere Slovencem še povsem nove besede, sta me spodbodla k današnjemu pisanju. Ob nekaterih skoraj nerešljivih terminoloških zagatah današnjega vsakdana (npr. selfie, velnes, hashtag) pogosto pozabljamo, da sta bila tehnološki in družbeni razvoj prinašalca novih, neznanih in problematičnih besed že tudi v času naših pradedov.

" . . . zavoljo tega jo bomo v slovenskim jeziku prihodnič železni kolovoz , ali železni kolesnik imenovali, ravno tako moramo vozovam , ki po takih kolesnikih derčijo, in vsi perpravi, kar je k temu gre, nove imena dati, zato, ker so vse te tudi nove reči, ki jih do zdaj nismo poznali.   . . . Voz, v kterim sta ogenj in voda čudno napravljena, de ga ognjena vročina in vodna soparica podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vozovi, ktere hlapon za seboj vleče, nimajo v slovenskim jeziku nič posebniga imena [besedo vagon smo očitno dobili mnogo kasneje].   . . . Taka vožnja s vozovami na hlapon perpetimi vkup naj bo vozovlak (Train) imenovana." (Leskovic, Peter: Od shelesne zeʃte kaj. Kmetijske in rokodelske novice, letnik 1, številka 13. (27.09.1843)).

Novotvorjenka ali neologizem je beseda ali besedna zveza, ki v jeziku še ni splošno uveljavljena, kot tako jo obravnavamo, dokler se ohranja občutek, da je nova oziroma dokler se nanjo ne navadimo. Neologizmi nastajajo kot nove enote v danem jeziku s prevzemanjem iz tujih jezikov (npr. velnes), poskusi prevajanja tuje besede (npr. tiskalnik), kovanjem novih, še neobstoječih besed (npr. zgoščenka), ponovno oživitvijo besed, ki so v jeziku že obstajale (npr. elektronsko črnilo) ali celo kombinacijo teh metod (npr. stvarni katalog iz nem. Sachkatalog). Novotvorjenka, ki jo govorci sprejmejo v sporazumevalni jezik, se navadno sčasoma udomačijo in izgubijo pridih prišleka ali celo tujke. O tem, kako smo Slovenci pred stoletji dobili knjigo in knjižnico, sem na tem mestu pred časom že pisal (Kako so bukve knjiga postale in Kako je bukvarnica knjižnica postala). Tudi ti, danes povsem domači besedi, sta bili takrat novotvorjenki, novi, neznani in v boju za preživetje.

Kot takrat tudi danes botruje vdoru in/ali tvorbi novih besed najpogosteje tehnološki napredek z novimi izdelki in načini uporabe, pa seveda novosti v načinu življenja nasploh. Nekatere desetletja bijejo bolj ali manj uspešen boj za obstanek, občudovane in popljuvane hkrati (spomnimo se npr. zgoščenke), včasih grdi rački obstanejo samo zato, ker ne najdemo ničesar prikladnejšega (tak je primer online, ki ga nihče ne mara in vendar vsi uporabljamo, isto velja za hashtag), spet druge se za nekaj desetletij primejo in potem izginejo (npr. avtostrada ) ali po ne vem kakšnem naključju preživijo tudi ob mnogo lepši povsem slovenski sopomenki (npr. aerodrom, aeroplan ). Nekatere so se ohranile v (navadno poslovenjeni) obliki tujega izvirnika in nikoli niso imele prave konkurence poizkusa slovenskega ustreznika (npr. kinematograf, radio, televizija - zanimiva in uspešna pa je bila nemščina s svojimi poimenovanji Hörfunk, Rundfunk ter Fernsehen; nekaj podobnega doživlja digitalen, ki ga je v francoščini nadomestila povsem izjemna oblika numérique, srbščina pa je presenetljivo poizkusila z ubrojčavanje - gl. Do kod naj sega besedotvorna fantazija?). Področje informacijske tehnologije nas vsak dan obdaruje z novimi, še bolj njena uporaba (npr. crowdsourcing, za katerega Wikipedia ponuja še variante: moč množic, množično izvajanje, množično povezovanje, množično sodelovanje, znanje množic, vpreženje množice in na spletu pogosto preigravano množicanje, pa družbena / družabna / socialna omrežja, folksonomija), v bibliotekarstvu prav tako nismo imuni na novosti (npr. integrirni vir, kontinuirani vir), prinaša jih tudi politično življenje (npr. evroskepsa, evrofobija, tajkun) in seveda sladkosti življenja (npr. velnes, velneški, fitnes, paleoprehrana, eko- , bio- , piling, stand-up komedija, performans). Eden od šampionov je zagotovo selfie, ki so ga avtorji uglednih slovarjev angleškega jezika Oxford Dictionaries razglasili za besedo leta 2013, pri nas pa poleg oblike selfie buri domišljijo in spravljajo v obup komentatorje spletnih strani, blogerje, tviteraše in tudi prevajalce sebek, sebka, selfi, svojčica in vsaj še ducat nič boljših resnih in/ali sarkastičnih poizkusov slovenjenja (če ne štejemo še poimenovanj podvariant z račje spačeno gofljo, slikanjem nog, popka, ritnic in še kaj oz. česa!).

Ste že posneli svoj sebek? Kako pa mu rečete vi?

Kmetijske in rokodelske novice v sredo 13. Velkitravna 1846, str. 76 Kmetijske in rokodelske novice, 1843

OD ŽELEZNE CESTE France Prešeren "Bliža se železna cesta, nje se, ljubca! veselim; iz Ljubljane v druge mesta, kakor tiček poletim." "Ak je blizo tista cesta, moraš vzet' me, ljubček moj! de, pogledat tuje mesta, bom peljala se s teboj." "Sam se po železni cesti vozil bom od nas do nas; drugo ljubco v vsakem mesti ímel bom za kratek čas." "Ceste tebi ne zapéram, ne na Dunaj, v Gradec, v Trst; ti pa mene pusti zméram, pet 'mam boljših na vsak prst." "Ve Kranjice ste košate, so prijazne Štajerke; Trst dekleta 'ma bogate, Dunaj zal' oblečene." "Smo poštene mé Kranjice, vsak sleparček ni za nas; mé pa hočmo bit ženice, ljubce ne za kratek čas." "Ve si pa žel'te možičke, ki ne stópjo z vójence, zmeram vprežene osličke, dolgočasne revčeke." "Tebe sla pa h krotkim ticam vleče, buzakljunski kos! Veter dal boš dvajseticam, pricapljal nazaj boš bos." "Jaz popeljem se tje v Brno, snubit Judnje kršene; bom priženil z ženo črno penezov na mernike." "Jaz pa iz domačih starcov si moža zvolíla bom; ímel bo ko peska dnarcov, mene várval bo in dom." "Žene jaz ne bom zapiral, bal ne bom se zanjo nič; nje obresti bom pobiral, živel brez skrbi ko tič." "Jaz pa hlače bom nosila, gospodar bom čez mošnjó; bom vabila na kosila, kogar meni bo ljubó." "Varij! celi dan bo gódil, vso noč kašljal stari mož; bo te še od hiše spodil, ak mu stregla prav ne boš." "Judnja je ko satan zvita, kadar boš z njo zavozlan, privošíla skoporita komej ti bo sok neslan." "Torej bodi meni zvesta, sej te ljubim le samó; kje je še železna cesta, koj mi v zakon daj rokó." "Tebi jaz ne bom nezvesta, ljubček! ti si tiček zrel: ko železna pride cesta, varij, de ne boš mi ušel!" "Po nji peljal te ženico bom na Dunaj, v Gradec, v Trst, zvesto kazat jim Kranjico, ak ne bo na poti - krst." "Ak kaj tacga se napravi, boš počakal, ljubček moj! Vselej mož najmanj zapravi, ak ženico 'ma s seboj." . . . Bere Jerca Mrzel