Prestopno leto

Vir: Wikipedia

Prestopno leto imenujemo leto s 366 dnevi, ki premore za razliko od navadnega leta tudi 29. februar. Ta je v veljavi kot dodatni dan v prestopnem letu, to je prestopni dan, vse od uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582, pri nas pa uradno velja šele od leta 1919. Dodatni dan je bil vpeljan v koledar kot korektiv med časom, ki ga Zemlja potrebuje za pot okoli sonca (365,24 dneva) in koledarskim letom, to je 365 celih dni. V štirih letih se nabere iz te razlike ravno za en dan. Prestopno leto je praviloma leto z letnico, ki je deljiva s 4, je pa tudi nekaj z matematiko razloženih izjem (glej Wiki). Poleg nam znanega julijanskega in gregorijanskega koledarja rešujejo ta problem drugi koledarji, npr. koptski, kitajski, hebrejski, islamski, hindu, iranski in še nekateri drugi na različne načine, nekateri celo s prestopnim mesecem.

Angleščina ima pester nabor sopomenka za poimenovanje tega izjemnega leta: leap year, intercalary year, 366 days in bissextile year. Zanimiv je izvor tega zadnjega: v latinščini bis, dvakrat; sextus, šesti – ker se je v prestopnem letu šesti dan pred Marčevimi Kalendami 24. februarja ponovil.

Google Translate ponudi za prestopno leto v nekaterih jezikih te ustreznice:

albanščina brishtë vit baskovščina bisurte češčina přestupný rok danščina skudår esperanto salti jaro estonščina liigaasta finščina karkausvuosi francoščina année bissextile hrvaščina prijestupna godina irščina leap bliain islandščina stökkva ári italijanščina anno bisestile katalonščina any de traspàs latinščina exilient anno

latvijščina garais gads litovščina keliamieji metai madžarščina szökőév nemščina Schaltjahr nizozemščina sprong jaar norveščina skuddår portugalščina ano bissexto romunščina an bisect slovaščina priestupný rok slovenščina prestopno leto srbščina prestupna godina španščina año bisiesto švedščina hoppa året valižanščina neidio flwyddyn

Smolčki ali osmoljenčki so ljudje, ki so rojeni 29. februarja, v angleščini se imenujejo leapers ali leaplings. Seveda potekajo živahne razprave o praznovanju rojstnega dneva in s tem povezanega štetja. Pri nas v Sloveniji so smolčki tudi združeni v društvu iz istim imenom. Po vsem svetu naj bi bili kar štirje milijoni ljudi, rojenih 29. februarja, v Sloveniji jih je nekaj manj kot 1400, od tega se je v samostojni Sloveniji do sedaj rodilo okrog 250 smolčkov.

Na prestopno leto potekajo Olimpijske igre moderne dobe. Pomemben datum v slovenski zgodovini: 29. februarja leta 1420 so Celjski grofje pridobili dediščino po izumrlih Ortenburžanih.

Mavrične knjige

© eRevija

O knjigah, poimenovanih po barvah, sem spregovoril v dveh prispevkih. Barvne knjige so dokumentih v političnem, gospodarskem in širšem družbenem okolju, pri katerih je z barvo opredeljena njihova vsebina, Barvne knjige v računalništvu pa vsebujejo predvsem standarde s področja računalniškega komuniciranja. Tokrat pa še nekaj besed o standardih, ki so dobili ime po mavrici.

Mavrične knjige (Rainbow Books) so zbirka standardov, ki opredeljujejo formate kompaktnih diskov. Kompaktni disk (compact disk, compact disc, CD) je nastal najprej za potrebe zapisovanja in reprodukcije glasbe, vendar se je kmalu pokazal dovolj priročen in zanesljiv tudi za shranjevanje velikih količin drugačnih, z računalnikom berljivih podatkov. V začetku je bilo zelo nerodno, ker je vsak proizvajalec razvil in uporabljal svoje formate zapisovanja in so obstajali samo standardi na najnižji ravni (npr. dimenzije). Tako seveda ni šlo naprej in tega so se zavedali tudi vodilni proizvajalci. Leta 1985 so se sestali predstavniki 12 proizvajalcev (med njimi Apple, DEC, Hitachi, Microsoft, Philips, 3M, Sony itd.) v hotelu High Sierra, ki je dal izhodiščem za standard tudi ime. Začelo se je s standardom, ki je določal način zapisovanja podatkov nanj, ta pa je doživel več sprememb in dopolnitev. Prvi korak je bil opredelitev osnovnega standarda za format podatkov, ki sta ga zasnovala Philips in Sony, imenoval se je Rdeča knjiga (1980) in je veljal za glasbene diske, določal pa je že tudi fizične lastnosti kot je debelina, premer, organizacija sledi ipd. Nadgradnja za računalniške diske je Rumena knjiga (1983), ki so jo poiemenovali po enem od snopičev v barvno vezani seriji tehničnih specifikacij za vse formate CD-jev in CD-ROM-ov.

Nobeden od standardov, ki jih vsebujejo Mavrične knjige in veljajo za kompaktne diske, ni bil uporabljen za popularni DVD in Blu-ray disk.

Med Mavrične knjige sodijo:

Ime knjige

Ime diska

Slovensko poimenovanje diska

	Rdeča knjiga Red Book	CD-DA	digitalni avdio CD, velja tudi za razširitev CD-Text, ki lahko vsebuje poleg glasbe tudi besedilo, npr. naslov, izvajalca, opis albuma
	Rumena knjiga Yellow Book	CD-ROM CD-ROM XA	CD-ROM in razširjena arhitektura CD-ROM-a
	Oranžna knjiga Orange Book	CD-MO, CD-R, CD-WO, CD-WORM, CD-RW, CD-E	magneto-optični kompaktni disk, zapisljivi, ponovno zapisljivi in izbrisljivi kompaktni diski
	Bela knjiga White Book	VCV, CD-Bridge, SVCD	video CD, hibridni diski, super video CD
	Modra knjiga Blue Book	E-CD, CD+, CD+G, CD+EF / CD+XG	izboljšani CD, CD plus, grafični CD plus, CD plus z razširjeno grafiko
	Bež knjiga Beige Book	PCD	foto CD
	Zelena knjiga Green Book	CD-i	interaktivni CD
	Vijolična knjiga Purple Book	DDCD	CD z dvojno gostoto zapisa
	Škrlatna knjiga Scarlet Book	SACD	super avdio CD

Mednarodni dan materinščine

© Carlester T. Crumpler

V Sloveniji uporablja slovenščino kot svoj prvi jezik okoli 1,85 milijona prebivalcev in je eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dvojino in veliko število narečij. Dialektologi so ugotovili 46 jasno izoblikovanih narečij, porazdeljenih v sedem pokrajinskih skupin: koroško, gorenjsko, dolenjsko, primorsko, rovtarsko, štajersko in panonsko.

---

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - Unesco je razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika in s tem poudarila izjemen pomen jezikovne in kulturne raznolikosti. Letos ga praznujemo že trinajstič. Zamisel je nastala kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Z mednarodnim dnevom maternega jezika skuša Unesco opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih področij v svetu.

Tema letošnjega dneva materinščine, ki ga praznujemo od leta 2000, je Pouk v maternem jeziku in vključujoče izobraževanje (Mother tongue instruction and inclusive education). Unesco želi na ta način poudariti pomen maternega jezika in pravice posameznika do izobraževanja ter vzpodbuditi države članice, da bi podprle izobraževanje prebivalstva v materinščini. "Vključujoče izobraževanje" temelji na pravici vsakogar do kakovostnega izobraževanja in pridobivanja znanja za osnovne potrebe, usmerjeno pa je predvsem na ranljive in marginalizirane skupine. Cilj je odprava vseh vrst diskriminacije in podpiranje družbene kohezije. Danes je 75 milijonov otrok izključenih iz izobraževanja, sedem od desetih živi v Subsaharski Afriki ali Južni in Zahodni Aziji, šestdeset odstotkov je deklic v arabskih državah. Glavni vzroki za izključenost so revščina, spolna neenakost, invalidnost, otroško delo, manjšinski materni jezik, pripadnost manjšinski skupnosti domorodcev in nomadski način življenja.

Ker se maternega jezika ponavadi naučimo od matere in se zato tudi tako imenuje, smo pripravili nekaj prevodov besede mama v tujih jezikih:

Angleški jezik	mother
Nemški jezik	Mutter
Češki jezik	maminka
Finski jezik	äiti
Poljski jezik	matka
Francoski jezik	maman
Madžarski jezik	anyu
Španski jezik	mamá
Nizozemski jezik	moeder
Danski jezik	mor

Vir: Skrivanek

Spomenik bengalskim žrtvam in Mednarodnemu dnevu materinščine. Ashfield Park, Sidney
Vir: Sidney Daily Photo

Barvne knjige v računalništvu

V prispevku Barvne knjige je bilo govora o knjigah in dokumentih v političnem, gospodarskem in širšem družbenem okolju, ki so poimenovane z barvami in je na tak način opredeljena njihova vsebina. Mnoge od teh barvnih knjig nastajajo v telesih Evropske Unije in nam krojijo vsakdanje življenje.

Z barvami in besedo knjiga je v računalništvu poimenovanih tudi mnogo dokumentov, povezanih s standardizacijo komunikacijskih protokolov in formatov laserskih zapisov. Barvne knjige (Coloured Book) predstavljajo serijo protokolov za urejanje delovanja računalniških omrežij, ki so se uporabljali v akademskih omrežjih Velike Britanije (JANET) med leti 1980 in 1992, po tem letu pa so jih nadomestili internetni protokoli. Ime so dobili po barvi platnic, ki je bila značilna za njihovo identifikacijo. Ti standardi iz zbirke barvnih knjig so bili:

Rožnata knjiga	(Pink Book) je opredeljevala prenos podatkov po Ethernetu.
Oranžna knjiga	(Orange Book) je opredeljevala protokole za prenos podatkov po lokalnih omrežjih Cambridge Ring. Oranžna knjiga je tudi serija standardov za zagotavljanje varnosti računalniških sistemov obrambe ZDA.
Rumena knjiga	(Yellow Book) je opredeljevala enega od protokolov, ki so za svoje delovanje uporabljali splošnejši standardni protokol X.25 in je bil v sedemdesetih letih v namenjen industriji.
Zelena knjiga	(Green Book) je opredeljevala dva protokola za povezovanje terminalov v omrežju, razvil pa ga je Urad za pošto in telekomunikacije. Po funkcionalnosti je podoben TELNET-u.
Rjava knjiga	(Fawn Book) je protokol za besedilne terminale (SSMP).
Modra knjiga	(Blue Book) je opredeljevala FTP-ju podoben protokol za neodvisen prenos datotek, ki pa je potekal paketno in ne interaktivno.
Siva knjiga	(Grey Book) je opredeljevala protokole za prenos elektronske pošte v sodelovanju z določili Modre knjige .
Rdeča knjiga	(Red Book) je opredeljevala prenos poslov z enega računalnika na drugega in potem vračanje izhodnih podatkov nazaj na prvega, kjer se je obdelava začela.

Nikakor ne smemo pomešati barvnih knjig (Coloured Books) in mavričnih knjig (Rainbow Books), čeprav sta obe skupini dokumentov s področja standardizacije v računalništvu, vendar so mavrične knjige rezervirane za standardizacijo zapisa in organizacije podatkov na laserskih ploščah. O teh bo govora prihodnjič.