ponedeljek, 28. april 2014

Neologizmi - Terminološke zagate tehnološkega razvoja


Letos poteka 165 let, kar je (avgusta 1849) pripeljal v Ljubljano prvi vlak, seveda z velikim pompom in cesarju posvečenimi slovestnostmi, iz takratne prestolnice na Donavi. Že tri leta prej, 2. junija 1846, je iz Gradca v Celje pripeljal vlak prvič v zgodovini tudi po slovenskem ozemlju. Kmetijske in rokodelske novice so se o pomembnih dogodkih, ki so temeljito preoblikovali in spremenili gospodarsko podobo slovenske dežele, večkrat na široko razpisale. Prav majski članek ("v sredo 13. Velkitravna 1846"), ki napoveduje prihod vlaka v Celje, in že tri leta pred tem izobraževalni članek Od shelesne zeʃte kaj: Sa tiʃte, kteri ʃhe nizh kaj od nje ne vedo, ki je niʃo vidili, tudi ʃe ne po nji vosili, ki predstavlja in razlaga tudi nekatere Slovencem še povsem nove besede, sta me spodbodla k današnjemu pisanju. Ob nekaterih skoraj nerešljivih terminoloških zagatah današnjega vsakdana (npr. selfie, velnes, hashtag) pogosto pozabljamo, da sta bila tehnološki in družbeni razvoj prinašalca novih, neznanih in problematičnih besed že tudi v času naših pradedov.

" . . . zavoljo tega jo bomo v slovenskim jeziku prihodnič železni kolovoz , ali železni kolesnik imenovali, ravno tako moramo vozovam , ki po takih kolesnikih derčijo, in vsi perpravi, kar je k temu gre, nove imena dati, zato, ker so vse te tudi nove reči, ki jih do zdaj nismo poznali.   . . . Voz, v kterim sta ogenj in voda čudno napravljena, de ga ognjena vročina in vodna soparica podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vozovi, ktere hlapon za seboj vleče, nimajo v slovenskim jeziku nič posebniga imena [besedo vagon smo očitno dobili mnogo kasneje].   . . . Taka vožnja s vozovami na hlapon perpetimi vkup naj bo vozovlak (Train) imenovana."
(Leskovic, Peter: Od shelesne zeʃte kaj. Kmetijske in rokodelske novice, letnik 1, številka 13. (27.09.1843)).

Novotvorjenka ali neologizem je beseda ali besedna zveza, ki v jeziku še ni splošno uveljavljena, kot tako jo obravnavamo, dokler se ohranja občutek, da je nova oziroma dokler se nanjo ne navadimo. Neologizmi nastajajo kot nove enote v danem jeziku s prevzemanjem iz tujih jezikov (npr. velnes), poskusi prevajanja tuje besede (npr. tiskalnik), kovanjem novih, še neobstoječih besed (npr. zgoščenka), ponovno oživitvijo besed, ki so v jeziku že obstajale (npr. elektronsko črnilo) ali celo kombinacijo teh metod (npr. stvarni katalog iz nem. Sachkatalog). Novotvorjenka, ki jo govorci sprejmejo v sporazumevalni jezik, se navadno sčasoma udomačijo in izgubijo pridih prišleka ali celo tujke. O tem, kako smo Slovenci pred stoletji dobili knjigo in knjižnico, sem na tem mestu pred časom že pisal (Kako so bukve knjiga postale in Kako je bukvarnica knjižnica postala). Tudi ti, danes povsem domači besedi, sta bili takrat novotvorjenki, novi, neznani in v boju za preživetje.

Kot takrat tudi danes botruje vdoru in/ali tvorbi novih besed najpogosteje tehnološki napredek z novimi izdelki in načini uporabe, pa seveda novosti v načinu življenja nasploh. Nekatere desetletja bijejo bolj ali manj uspešen boj za obstanek, občudovane in popljuvane hkrati (spomnimo se npr. zgoščenke), včasih grdi rački obstanejo samo zato, ker ne najdemo ničesar prikladnejšega (tak je primer online, ki ga nihče ne mara in vendar vsi uporabljamo, isto velja za hashtag), spet druge se za nekaj desetletij primejo in potem izginejo (npr. avtostrada ) ali po ne vem kakšnem naključju preživijo tudi ob mnogo lepši povsem slovenski sopomenki (npr. aerodrom, aeroplan ). Nekatere so se ohranile v (navadno poslovenjeni) obliki tujega izvirnika in nikoli niso imele prave konkurence poizkusa slovenskega ustreznika (npr. kinematograf, radio, televizija - zanimiva in uspešna pa je bila nemščina s svojimi poimenovanji Hörfunk, Rundfunk ter Fernsehen; nekaj podobnega doživlja digitalen, ki ga je v francoščini nadomestila povsem izjemna oblika numérique, srbščina pa je presenetljivo poizkusila z ubrojčavanje - gl. Do kod naj sega besedotvorna fantazija?). Področje informacijske tehnologije nas vsak dan obdaruje z novimi, še bolj njena uporaba (npr. crowdsourcing, za katerega Wikipedia ponuja še variante: moč množic, množično izvajanje, množično povezovanje, množično sodelovanje, znanje množic, vpreženje množice in na spletu pogosto preigravano množicanje, pa družbena / družabna / socialna omrežja, folksonomija), v bibliotekarstvu prav tako nismo imuni na novosti (npr. integrirni vir, kontinuirani vir), prinaša jih tudi politično življenje (npr. evroskepsa, evrofobija, tajkun) in seveda sladkosti življenja (npr. velnes, velneški, fitnes, paleoprehrana, eko- , bio- , piling, stand-up komedija, performans). Eden od šampionov je zagotovo selfie, ki so ga avtorji uglednih slovarjev angleškega jezika Oxford Dictionaries razglasili za besedo leta 2013, pri nas pa poleg oblike selfie buri domišljijo in spravljajo v obup komentatorje spletnih strani, blogerje, tviteraše in tudi prevajalce sebek, sebka, selfi, svojčica in vsaj še ducat nič boljših resnih in/ali sarkastičnih poizkusov slovenjenja (če ne štejemo še poimenovanj podvariant z račje spačeno gofljo, slikanjem nog, popka, ritnic in še kaj oz. česa!).

Ste že posneli svoj sebek? Kako pa mu rečete vi?

Kmetijske in rokodelske novice v sredo 13. Velkitravna 1846, str. 76

Kmetijske in rokodelske novice, 1843
OD ŽELEZNE CESTE
France Prešeren

"Bliža se železna cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
kakor tiček poletim."

"Ak je blizo tista cesta,
moraš vzet' me, ljubček moj!
de, pogledat tuje mesta,
bom peljala se s teboj."

"Sam se po železni cesti
vozil bom od nas do nas;
drugo ljubco v vsakem mesti
ímel bom za kratek čas."

"Ceste tebi ne zapéram,
ne na Dunaj, v Gradec, v Trst;
ti pa mene pusti zméram,
pet 'mam boljših na vsak prst."

"Ve Kranjice ste košate,
so prijazne Štajerke;
Trst dekleta 'ma bogate,
Dunaj zal' oblečene."

"Smo poštene mé Kranjice,
vsak sleparček ni za nas;
mé pa hočmo bit ženice,
ljubce ne za kratek čas."

"Ve si pa žel'te možičke,
ki ne stópjo z vójence,
zmeram vprežene osličke,
dolgočasne revčeke."

"Tebe sla pa h krotkim ticam
vleče, buzakljunski kos!
Veter dal boš dvajseticam,
pricapljal nazaj boš bos."

"Jaz popeljem se tje v Brno,
snubit Judnje kršene;
bom priženil z ženo črno
penezov na mernike."

"Jaz pa iz domačih starcov
si moža zvolíla bom;
ímel bo ko peska dnarcov,
mene várval bo in dom."

"Žene jaz ne bom zapiral,
bal ne bom se zanjo nič;
nje obresti bom pobiral,
živel brez skrbi ko tič."

"Jaz pa hlače bom nosila,
gospodar bom čez mošnjó;
bom vabila na kosila,
kogar meni bo ljubó."

"Varij! celi dan bo gódil,
vso noč kašljal stari mož;
bo te še od hiše spodil,
ak mu stregla prav ne boš."

"Judnja je ko satan zvita,
kadar boš z njo zavozlan,
privošíla skoporita
komej ti bo sok neslan."

"Torej bodi meni zvesta,
sej te ljubim le samó;
kje je še železna cesta,
koj mi v zakon daj rokó."

"Tebi jaz ne bom nezvesta,
ljubček! ti si tiček zrel:
ko železna pride cesta,
varij, de ne boš mi ušel!"

"Po nji peljal te ženico
bom na Dunaj, v Gradec, v Trst,
zvesto kazat jim Kranjico,
ak ne bo na poti - krst."

"Ak kaj tacga se napravi,
boš počakal, ljubček moj!
Vselej mož najmanj zapravi,
ak ženico 'ma s seboj." . . .

Bere Jerca Mrzel

nedelja, 20. april 2014

Predstojnik knjižnice


Knjižničar
Giuseppe Arcimboldo,
okrog 1566
Zadnjič smo se dotaknili poimenovanj za posamezne strokovne nazive v knjižničarstvu, v času javne razprave, ki jo je februarja letos vodilo Ministrstvo za kulturo o Osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu, pa je nekoliko negotovo zazvenela omemba termina predstojnik knjižnice, ki ga navedeni osnutek uporablja in je sprožil nekaj dvomov o ustreznosti.

V današnjem knjižničnem okolju, kjer imamo vse od KEK-ov ("knjižnica enega knjižničarja"), pri katerih je težko govoriti o vodji, do množice manjših nesamostojnih knjižnic in seveda tudi večjih samostojnih knjižnic z oddelki in vodji oddelkov ali enot, nam je predstojnik knjižnice glede na pogostejšo in bolj ustaljeno rabo poimenovanj vodja/direktor/ravnatelj knjižnice res nekoliko tuj. Tudi mene je prvič ob branju predloga sprememb zakona nekoliko zbodlo. Morda res zveni nekoliko arhaično ali pa preveč spominja na hrvaško besedo. Po drugi strani je predstojnik vendarle:

  • uzakonjen za javne uslužbence v Zakonu o javnih uslužbencih,
  • prisoten v uradnih evidencah o knjižnicah - Razvid knjižnic in Pravilnik o razvidu knjižnic navajata v knjižnicah funkcije direktor, poslovodni organ, predstojnik knjižnice, strokovni vodja knjižnice,
  • tudi uradno imajo predstojnika nekatere knjižnice (po podatkih na spletu npr. Pravna fakulteta Maribor in Ljubljana, tudi pri meni na EF je pred časom bil – vendar je predstojnik v teh primerih navadno še poleg (strokovnega) vodje knjižnice in temu nadrejeni pedagoški delavec z nekajletnim mandatom in se najpogosteje zamenjuje z mandatom dekana, ta je navadno tudi predsednik knjižnične komisije ali knjižničnega odbora.
Predstojnike imajo tudi različni oddelki, laboratoriji, službe, inštituti, katedre v zdravstvu, raziskovalni dejavnosti, visokem šolstvu in dobro zamenjujejo poimenovanje "šef" na različnih nivojih ne glede na hierarhijo, stopnjo njegove samostojnost in odgovornosti – celo na najvišjih položajih (npr.: ". . . Akad. prof. dr. Boštjan Žekš - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu v obdobju od leta 2008 do leta 2012 (1997 – 2008, predstojnik Univerze v Novi Gorici . . .)"; ". . . Pridružili so se nam župan občine Vipava Ivan Princes, predstojnik univerze Nova Gorica Mladen Franko . . . ").

Glede na zgornje primere iz prakse menim, da je izraz predstojnik dovolj nevtralen in pomensko širok, saj pokriva vse vrste vodilnih položajev tako v nesamostojnih knjižnicah (od vodje "one-man-show" knjižnice do (strokovnega) vodje knjižnice, kot je npr. moja, pa tudi direktorja ali ravnatelja večje in samostojne knjižnice) in tudi nadrejenih institucij (npr. dekanov fakultet, direktorjev inštitutov, individualnih poslovodnih organov gospodarskih družb itd.), prav tako vse nivoje njihove odgovornosti. Tako je tudi uporabljen v Osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu.

V angleščini najpogosteje srečamo izraze library director, director of the library, chief librarian, head librarian, head, librarian (npr. Librarian of Congress, National Librarian).

V Korpusu bibliotekarstva in v njem obravnavanih strokovnih besedilih je najpogosteje omenjen direktor (372), zatem ravnatelj (246), predstojnik (133) in še upravnik (100), ki danes ni več v rabi. V besedni zvezi s "knjižnica" je njihovo pojavljanje takšno:

direktor knjižnice 32
predstojnik biblioteke 32
predstojnik knjižnice 18
ravnatelj knjižnice 21
strokovni vodja knjižnice   2
upravnik knjižnice 17
vodja knjižnice 95
S samim poimenovanjem "predstojnik (knjižnice)" ni torej nič narobe, samo navaditi se ga moramo.

četrtek, 27. marec 2014

Strokovni nazivi v knjižničarstvu


© Akins High School
O knjižničarski izobrazbi, strokovnih kvalifikacijah in nazivih je bilo v zadnjem času zopet nekaj več govora. Najprej v okviru javne razprave o osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu in tudi s tem povezanega februarskega in marčevskega kresanja mnenj na Biblioblogu, te dni pa ob pozivu nekaterih knjižničarjev in društev, ki vzpodbujajo stanovske kolege k oddaji vlog za pridobivanje višjih nazivov v knjižnični dejavnosti (npr. na Facebooku). Ker gre za večje število nazivov in so nekateri med njimi bolj malo znani, sem se odločil za njihovo predstavitev.

"V Sloveniji smo leta 1951 kot osnovo za presojo usposobljenosti za delo na strokovnih knjižničarskih delih uvedli strokovne izpite in jih izvajamo neprekinjeno do danes. Že od začetka so bili vezani na stopnjo šolske izobrazbe kandidata – tako glede vsebine strokovnega izpita kot pridobljene strokovne kvalifikacije. Opravljen strokovni izpit je pomenil (oz. še pomeni) po eni strani dokaz o uspešno zaključeni pripravniški dobi oz. usposabljanju v knjižničarstvu in po drugi strani pridobitev izhodiščnega strokovnega naziva kot osnove za kasnejše napredovanje v "višje" strokovne nazive (sistem priznavanja kvalifikacij bibliotekarske stroke)." (Ambrožič, Melita: Strokovne kvalifikacije in akreditacija izobraževalnih programov v knjižničarstvu. Knjižnica 41 (1997) 2-3 , stran 265-287).

Danes pridobivajo knjižnični delavci strokovne nazive v skladu s Pravilnikom o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/09 z dne 6.2.2009, str. 708-714) upoštevaje tudi nekaj sprememb, ki jih prinaša Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/11). Z uveljavitvijo Pravilnika so se tako leta 2011 na področju, ki ureja vrste strokovnih kvalifikacij ter pogoje in postopeke za njihovo pridobivanje, končno prenehale uporabljati določbe prastarega Samoupravnega sporazuma o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke (Ur. l. SRS št. 30/1980). V skladu z določili sedaj veljavnega Pravilnika pridobi strokovni delavec z opravo bibliotekarskega izpita naziv iz prve alineje (v tabeli poudarjeno) in sicer glede na stopnjo dosežene izobrazbe, za katero je opravil bibliotekarski izpit. Strokovni delavec je lahko imenovan v višji naziv, če poleg zahtevane izobrazbe in opravljenega bibliotekarskega izpita izpolnjuje tudi nekatere druge pogoje, ki dokazujejo njegove delovne izkušnje na področju knjižnične dejavnosti in dokumentirano strokovno usposobljenost. Vsi postopki, pravilniki, dokumentacija in navodila so objavljeni na spletišču Ministrstva za kulturo. Vloge kandidatov pregleda in oceni Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti, odločbe o imenovanju v naziv pa izda minister za kulturo. Prvič je Komisijo za podelitev nazivov s petletnim mandatom imenovala ministrica Majda Širca, drugo sestavo pa je pred nekaj tedni imenoval minister Uroš Grilc.

Po Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti veljajo danes naslednji strokovni nazivi, ki jih, kot se spodobi do naših kolegic in tudi slovenskega jezika, navajamo v moški in ženski obliki, kakor naj bi se tudi uporabljali:

1. S srednjo strokovno izobrazbo in srednjo splošno izobrazbo ustrezne smeri:
KnjižničarKnjižničarka
Knjižničarski referent Knjižničarska referentka
Višji knjižničarski referent Višja knjižničarska referentka
Samostojni knjižničarski referent Samostojna knjižničarska referentka

2. Z višjo strokovno izobrazbo in višješolsko izobrazbo (prejšnjo) ustrezne smeri:

Višji knjižničar Višja knjižničarka
Bibliotekarski sodelavec Bibliotekarska sodelavka
Višji bibliotekarski sodelavec Višja bibliotekarska sodelavka
Samostojni bibliotekarski sodelavec Samostojna bibliotekarska sodelavka

3. S specializacijo po višješolski izobrazbi (prejšnjo), z visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnjo),
visokošolsko strokovno izobrazbo in visokošolsko univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri:

Bibliotekar Bibliotekarka
Bibliotekarski referent Bibliotekarska referentka
Višji bibliotekarski referent Višja bibliotekarska referentka
Samostojni bibliotekarski referent Samostojna bibliotekarska referentka

4. S specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnjo), z visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnjo)
in magistrsko izobrazbo ustrezne smeri:

Bibliotekar Bibliotekarka
Samostojni bibliotekar Samostojna bibliotekarka
Višji bibliotekar Višja bibliotekarka
Bibliotekarski specialist Bibliotekarska specialistka

5. S specializacijo po univerzitetni izobrazbi (prejšnjo) in z magisterijem znanosti (prejšnjim)
ustrezne smeri:

Bibliotekar z magisterijem Bibliotekarka z magisterijem
Bibliotekarski svetovalec Bibliotekarska svetovalka
Višji bibliotekarski svetovalec Višja bibliotekarska svetovalka
Nižji bibliotekarski svetnik Nižja bibliotekarska svetnica

6. Z doktoratom znanosti (prejšnjim) in doktoratom znanosti ustrezne smeri:

Bibliotekar z doktoratom Bibliotekarka z doktoratom
Bibliotekarski svetnik Bibliotekarska svetnica
Bibliotekarski višji svetnik Bibliotekarska višja svetnica

Izraz “prejšnja” je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

V preteklosti smo poznali še nekater druge nazive, ki se danes več ne uporabljajo:
bibliotekar specialist
bibliotekarski svetovalec
bibliotekarski tehnik
knjižničarski manipulant
knjižničarski pomočnik
knjižničarski tehnik
knjižničarski svetnik
višji bibliotekar specialist

sobota, 1. marec 2014

ISBN, vezave in formati

Idejo za današnji prispevek sem dobil povsem slučajno ob listanju nove knjige, ki je pravkar prišla v knjižnico in pri kolegu katalogizatorju še čakala na obdelavo. Na eni od preliminarnih strani, tisti nasproti naslovne strani, se je nizala množica podatkov o knjigi, vključno z zapisom CIP Britanske in Kongresne knjižnice, kjer je bodel v oči blok štirih oznak ISBN z okrajšavam podobnimi oznakami v oklepajih (sličica na levi).

Ker vemo, da je ISBN, to je Mednarodna standardna knjižna številka (International Standard Book Number), enolična oznaka in zato za vsako knjigo ena sama, nosi več ISBN oznak v bibliografskem opisu dodatno informacijo o vzporednih izdajah te publikacije. Priročnik za uporabnike Mednarodne standardne knjižne številke : mednarodna izdaja ( Nuk, 2006) je glede tega dovolj jasen v poglavju 5.4. Knjige v različnih končnih oblikah: "Različne končne oblike publikacije (npr. broširano, vezano v platno, v Braillovi pisavi, zvočna knjiga, elektronska publikacija z dostopom na daljavo) zahtevajo samostojne oznake ISBN. Kadar so elektronske publikacije dostopne v različnih formatih (npr. .lit, .pdf, .htlm, .pdb), dobi vsak samostojno dostopen format svojo enkratno oznako ISBN." V navedenem primeru gre torej za štiri vzporedne izdaje, ki jih natančneje opredeljujejo kratice v oklepajih – trdo vezana, mehko vezana in dve elektronski izdaji, to je v formatih zapisa PDF in ePub, kar je še nekoliko jasneje in bolj očitno navedeno v knjigotrškem katalogu:

V angleščini so za označevanje vezave najpogosteje v uporabi naslednje oznake:

pb, pbk, ppr. paperback mehka vezava, broširana vezava
TPB trade paperback (mehka vezava večjega formata)
SC soft-cover mehka vezava
hb, hbk hardback trda vezava
HB/DJ hardback with dust jacket trda vezava s ščitnim ovitkom
Bibliotekarski terminološki slovar je evidentiral za različne vrtste vezav naslednje okrajšave (o vezavah samih pa je bilo že prej govora na straneh tega bloga):
br., broš. broširana vezava
kart., karton. kartonirana vezava
pl platno, celo platno
polus. polusnjena vezava
it. italijanska vezava
jap. japonska vezava
pp, ppl., polpl. polplatno, polplatnena vezava
pu, polus. polusnje, polusnjena vezava
us celo usnje, usnjena vezava
Kaj več o formatih elektronskih knjig pa kdaj drugič.