Najboljši blogi "ljubiteljev jezikov" v letu 2013

Blog in bloganje sta dosegla po človeku namenjenih merilih polnoletnost in zapuščata najstniško obdobje. Iz prvotno dnevniku podobnih zapisov navadno osebne narave, ki so pojavu dali ime (ang. web + log, spletni dnevniški zapis, slo. spletni dnevnik), se je razvila vrsta različnih tipov blogov, mnogi med njimi so danes poljudno-informativne, strokovne in tudi znanstvene narave. Zaradi sodelovanja so se oblikovale različne spletne interesne skupnosti kot tematske blogosfere, kjer se srečujejo in povezujejo blogi sorodne vsebine. Ena takih je tudi blogosfera "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers), kjer se blogi posvečajo vsemogočim vprašanjem najrazličnejših jezikov, od poučevanja in prevajanja do slovarjev in strokovne terminologije, jezikovnih značilnosti in posebnosti pa seveda tudi sodobnih tehnoloških rešitev na navedenih področjih. Jezikovni portal bab.la, ki nastaja v štiriindvajsetih jezikih in ponuja za te jezike tudi spletne slovarje in spletno učenje, in jezikovni blog (ki že prerašča v spletni časopis) LexioPhiles sta že petič zapored pripravila odmevno mednarodno tekmovanje Top 100 Language Lovers 2013, v katerem se v štirih kategorijah pomerijo blogi, Facebook in Twitter profili, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem ali prevajanju ter podobnim tematikam. V kategoriji strokovnih jezikovnih blogov se je tekmovanja letos prvič udeležil tudi naš blog Bibliotekarska terminologija.

Tekmovanje poteka v treh fazah. Prva faza je postopek nominacije, v katerem avtorji blogov ali njihovi bralci predlagajo bloge za sodelovanje v posameznih kategorijah. Letošnja udeležba je bila rekordna, saj je bilo prijavljenih skupaj kar 1.024 predlogov za bloge, Facebook in Twitter profile "ljubiteljev jezikov" s celega sveta. Kako lepa "okrogla" številka! V binarnem digitalnem svetu je to ravno 1k (2¹⁰)! Strokovna skupina izmed predlaganih izbere v vsaki kategoriji najboljših sto, ki se kot nominiranci uvrstijo v nadaljnje tekmovanje. Veseli smo, da sta se letos med nominirance uvrstila tudi dva slovenska bloga, en prevajalski in Bibliotekarska terminologija, čeprav oba objavljata v slovenskem jeziku (vsi drugi so v enem od svetovnih ali vsaj "velikih" jezikov – predvsem je to angleščina, potem pa še nemščina, francoščina, španščina, portugalščina, poljščina, italijanščina in švedščina).
Druga faza je glasovanje, v katerem bralci na spletu glasujejo za svoje favorite in tako prispevajo del ocene. Za sto nominirancev v naši kategoriji je bilo letos oddanih skupaj kar 10.591 glasov, za vse kategorije pa je glasovalo več kot štirideset tisoč bralcev.
Zadnja faza je strokovno ocenjevanje, ki ga opravi ekipa recenzentov na podlagi presoje izvirnosti in strokovnosti avtorskih prispevkov, vključevanja relevantnih multimedijskih virov in hipermedijskega povezovanja, zastopanja lastnega mnenja avtorjev in interakcije z bralci.
V skupni konkurenci te mednarodne pisanojezične tisočerice se slovenska bloga žal nista uvrstila med prvih sto v skupni konkurenci niti med petindvajset najboljših blogov.

Sto najboljših v skupnem seštevku: blogi, Facebook in Twitter profili

Petindvajset najboljših blogov

Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.

Blog, post in objava

Blog, post in objava

© Rank Position – Affiliate Marketing

O blogih, bloganju, blogarjih, objavah in nekaterih drugih s to tematiko povezanih terminih sem pred časom tukaj že razpredal v zapisu Blog, spletnik, spletnikar in spletična. Od takrat se na tem področju res ni kaj prida spremenilo, zato ni posebnega razloga, da bi o tem ponovno pisal. Novo je morebiti le to, da se besede blog, bloganje, blogati in bloger (vendar brez sopomenske oblike blogar) že pojavljajo v letošnjem Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (ZRC SAZU 2013), ki (bog pomagaj!) omenja tudi baročno zvezo medomrežna knjigarna. Vzpodbudila pa me je objava (ang. post) na blogu italijanske terminološke kolegice Licie Corbolante, ki opozarja na staro in nikoli povsem preseženo napačno sinonimno rabo terminov blog in post tako v angleščini (o tem piše npr. tudi The Economist v svoji rdni jezikovni kolumni) kot tudi v jezikih, ki so angleška izraza neposredno prevzeli. Termin "blog" se namreč celo med pisci blogov pogosto napačno uporablja tudi za poimenovanje posamezne objave na blogu (ang. post), kot. npr. "Ta teden sem napisal že tri bloge" (pravilno: Ta teden sem napisal že tri objave). Ob tem še opozorilo, da sta v angleščini tako blog kot post lahko bodisi samostalnik ali pa tudi glagol:

Angleško:	Slovensko:
blog	blog -a spletno mesto s prispevki, članki, mnenji, ki jih en avtor ali več avtorjev objavlja kot dnevnik in jih bralci lahko komentirajo; sin. spletni dnevnik, spletnik
blog	blogati -am urejanti, pisati in komentirati blog, bloge; sin. spletnikovati (redko)
post	objava -e prispevek, članek, mnenje, objavljen na blogu, forumu
post	objaviti -im oddati, dati v javnost prispevek, članek, mnenje na blogu, forumu ("póstati" je seveda povsem neustrezno tudi v najbolj domačem žargonu)

Prikaz iskanja teh terminov po slovenskem spletu zadnjih devet let (z uporabo orodja Google Trends): Največ zanimanja je bilo za blog z izrazitim vrhom leta 2007, ko je bloganje zajelo Slovence, potem pa se je povpraševanje ustalilo na srednji vrednosti. Pogostost iskanja besede post ni povsem realna, saj lahko pomeni "post" v angleščini marsikaj in vemo, da poteka po slovenskem spletu iskanje tudi z uporabo angleških ključnih besed; zato tudi slovenske objave v prikaz nisem vključil. Pogostost iskanj abesed blogger, bloger, blogar je bilo na primerljivi in nizki ravni brez večjih nihanj.

Poenostavljen slikovni slovarček bloganja: Kaj je kaj?
© Wrong Hands

M-knjižnica?

© Mobile technologies in libraries

Prikaz množičnega rojevanje novozloženk s predponama e- in i- (objavi E-karsižebodi in I- kot "internetni") nadaljujem tokrat s črko m-, ki označuje z mobilno tehnologijo povezana orodja in dejavnosti. Mobilna tehnologija je vplivala na mnoga področja našega življenja in jih že tudi temeljito spremenila. Zaradi nje se drugače obnašamo, delamo, komuniciramo, učimo in zabavamo. Z manjšim zamikom so te spremembe zaznamovale tudi delovanje knjižnic, čeprav tega pri nas (skoraj) še ne čutimo. Že leta 2007 je zelo uspešno potekala mednarodna konferenca M-Libraries (lani septembra je bila že četrtič, naslednja pa bo maja 2014) in od takrat so knjižnice marsikje po svetu dosegle velik napredek pri izkoriščanju teh tehnologij za izboljšanje svojih storitev in približevanje knjižnice željam in potrebam, predvsem pa načinu življenja svojih uporabnikov. Vzniknili so veliki nacionalni projekti in obsežni programi posameznih večjih knjižnic ali univerz kot je npr. The M-Library Project - UK academic libraries going mobile. Z razvojem in vse večjo (tudi cenovno) dostopnostjo mobilne tehnologije ter njenim že skoraj neobhodnim vključevanjem v vsakdanje življenje so tudi knjižnice iskale in seveda našle inovativne načine za podporo svojih ključnih funkcij. Knjižnica nudi v tem primeru uporabnikom poleg klasičnega tudi mobilno spletišče, ki omogoča dostop do najpomembnejših virov in storitev, in je optimizirano (tj. uporabniško prijazno) za uporabo z iPhonom, iPodom in drugimi pametnimi telefoni ter mobilnimi napravami, ki lahko dostopajo do spleta. Mobilno spletišče knjižnice omogoča predvsem:

• Dostop do knjižničnih storitev in virov v najširšem smislu
• Poizvedovanje v knjižničnem katalogu
• Dostop do spletnih časopisov in elektronskih knjig
• Poizvedovanje po nekaterih podatkovnih zbirkah – ti. mobilne zbirke, ki so tudi same prilagojene za dostop z mobilnimi napravami
• Pregled najpomembnejših informacij o knjižnici in njenem delovanju
• Pregled svojega uporabniškega računa ("Moja knjižnica"), rezervacije in podaljševanje roka izposoje
• Uporabo podatkov (predvsem krajša besedila in URL naslove spletnih virov) s QR kodo
• Vse to lahko knjižnica pospešuje tudi z izposojo mobilnih naprav

Nivo in obseg funkcionalnosti mobilnih storitev sta odvisna od uporabnikove povezljivosti (hitrost in kakovost povezave ter zmožnost prenosa večjih količin podatkov) in zmogljivosti uporabljane mobilne naprave (med drugim najpogosteje tudi velikost in ločljivost zaslona). Ob tem je treba poudariti, da mobilne aplikacije niso vezane samo na uporabo elektronskih virov, temveč lahko koristno posegajo tudi na področje tradicionalnega delovanja knjižnice in uporabe tiskanih virov (primer prikazujeta spodjna videoposnetka – iskanje tradicionalnega knjižničnega gradiva in njegove lokacije v knjižnici). O prilagajanju knjižničnih storitev in dostopanju do informacij z mobilnimi napravami je na spletu dovolj zanimivih in kakovostnih objav (pri nas npr. Mandelj, T.: Mobilne aplikacije za dostop do e-revij), obstaja že temu namenjen specializirani wiki in za pokušino dovolj obsežen seznam mobilnih vmesnikov, knjižničnih katalogov in specializiranih aplikacij v knjižnicah. Ob tem se pojavlja kopica terminov, opredeljenih s pridevnikom "mobilni", ki ga včasih zamenja m- (najpogosteje v povezavi s "knjižnica"):

mobile access	- mobilni dostop
mobile application	- mobilna aplikacija
mobile computimg	- mobilno računalništvo
mobile database	- mobilna (podatkovna) zbirka
mobile device	- mobilna naprava
mobile interface	- mobilni vmesnik
mobile internet	- mobilni internet
mobile jargon	- mobilni žargon
mobile learning	- mobilno učenje
m-library	- m-knjižnica
mobile library	- 1. potujoča knjižnica 2. mobilna knjižnica
mobile phone	- mobilni telefon, mobilnik, prenosni telefon
mobile service	- mobilna storitev
mobile site	- mobilno spletišče
mobile technology	- mobilna tehnologija

Opozoriti je treba, da je termin mobile library v angleščini že "zaseden" s pomenom potujoča knjižnica, zato si utegne tradicionalni knjižnični uporabnik še vedno predstavljati avtobus s potujočo knjižno zbirko oz. izpostavo svoje lokalne knjižnice na kolesih. Ta pomen se sedaj z naraščajočo prisotnostjo in uporabo vseh vrst prenosnih, to je mobilnih, komunikacijskih naprav od pametnih telefonov do dlančnikov, tablic in tudi e-bralnikov spreminja. Knjižnice intenzivno proučujejo nove metode in poti za omogočanje dostopa ter uporabo svojih storitev in informacijskih virov na teh napravah tako, da so uporabniku na razpolago dobesedno vedno in povsod. Pri tem gre lahko za enostavno informiranje s pomočjo kratkih sporočil (SMS), brskanje po katalogu ali zahtevnih podatkovnih zbirkah in seveda tudi dostop do integralnih besedil člankov in celo elektronskih knjig. Vse to pokriva angleški termin m-library, za katerega v slovenščini najbrž ne bi bil greh uporabiti m-knjižnica.

Mobilna spletišča treh knjižnic, prikazana na treh mobilnikih različne kakovosti in zmogljivosti.

QRC zapis z URL naslovom te objave na blogu.

QRC koda z besedilom iz zaključka te objave: "Vse to pokriva angleški termin m-library, za katerega v slovenščini najbrž ne bi bil greh uporabiti m-knjižnica."

CU Boulder Mobile Library Informational Video

CU Boulder Libraries: Mobile Resources

Trendi – kaj iščemo po spletu?

© MateMedia

Založniki so že od nekdaj hoteli vedeti, katere časopise beremo in katere rubrike v njih nas najbolj pritegnejo, kakšne knjige beremo, kateri TV program in kakšne oddaje gledamo, ali hodimo v kino in kateri film nam je bil v zadnjem letu najbolj všeč, kateri politik ima največjo plešo in katera političarka najlepše noge . . . Pred časi je bilo treba bežati pred anketarji s šopom vprašalnikov v rokah na Tromostovju, še danes pa se napadalno oglašajo po telefonu in morijo navadno prav takrat, ko po napornem dnevu mnogo prepozno bašemo vase trdo prisluženo kosilo. Danes nam, tudi navadnim smrtnikom, na nekatera od teh vprašanj v trenutku ponudijo odgovor sodobna spletna orodja. Eno takih je Google Trends (Wikipedia), javno dostopno spletno orodje, ki na podatkih iskalnika Google kaže, kako pogosto je bil v iskanjih določen izraz uporabljan glede na število vseh iskalnih izrazov v določenem časovnem obdobju na celotnem spletu ali na določenem geografskem območju. Rezultate prikaže v grafu, kjer predstavlja ena os čas (najstarejša letnica je lahko 2004), druga pa pogostost uporabe nam zanimivega izraza na celotnem spletu, v posamezni državi ali mestu. Omejitev glede na jezik je problematična, kar izpostavljajo tudi avtorji orodja. Še bolj zanimivo pa je, da je mogoče v istem grafu primerjati relativno pogostost uporabe do petih iskalnih izrazov. Precej natančna časovna opredelitev in vzorčni primeri krajših citatov iz objavljenih dokumentov omogočajo dokaj jasen vpogled v nekatera svetovna ali lokalna dogajanja, ki so sprožila večje zanimanje oz. pogostejša iskanja po določenem popularnem izrazu ali imenu. V nadaljevanju je nekaj primerov iz globalnega in slovenskega spleta kot jih vidi Google Trends.

Globalni splet: Primerjava pogostosti iskanja po danes tako modernih izrazih. Ob njihovem prihodu je večina iskanj uporabljala "discovery service" oz. nekaj manj "discovery tool", njuna raba pa se je po začetnem bumu z leti nekoliko zmanjšala. "Discovery solution" se začne pojavljati v iskanjih šele konec leta 2006, vendar je zanimanje zanj od takrat skoraj ves čas enako.

Globalni splet: Zanimanje za Afganistan je bilo ves čas občutno večje od zanimanja za Slovenijo in kulminira s pošiljko ameriških čet decembra 2009. Slovenijo so iskali mnogo manj, vendar dokaj konstantno, izjemno pa smo postali zanimivi junija 2010, ko smo Afganistan v iskanjih po Googlu prekosili skoraj za sto odstotkov! Zakaj??? Odgovor je enostaven: Dogajala se je najpomembnejša postranska stvar – nogometno svetovno prvenstvo v Južni Afriki. Ko so tiskovne agencije objavile "Slovenia is the fifth smallest nation by population ever to play in a World Cup", večina navijačev ni imela pojma ne kje ne kdo smo. Zato so poguglali.

Slovenski splet: Leta 2004 (do koder segajo podatki) je bilo več kot dvakrat toliko iskanj po besedi COBISS kot po knjižnici. Z leti se je trend iskanj z nekaterimi nihanji po enem izrazu zmanjševalo in po drugem povečevalo, dako da je danes število iskanj izenačeno. Proučevanje vrhov bi verjetno pokazalo sovpadanje interesa z določenimi dogodki in objavami dokumentov.

Slovenski splet: Regionalna porazdelitev iskanj. Zanimivo je, da je COBISS najbolj zanimal uporabnike spleta v (po pogostosti) Kopru, Ptuju, Ljubljani, Novem Mestu in Kranju, knjižnica pa v Velenju, Kranju, Novem Mestu in Celju, šele nato v Ljubljani in Kopru.

Slovenski splet: Zanimanje za znano Slovenko kaže izrazita nihanja oz. veliko zanimanje v času določenih dogodkov: februar 2008 (začetek slovenske "vojne proti tajkunom"), avgust 2010 (odkrivanje nepravilnosti v podjetju in odstop direktorice) ter prava medijska eksplozija te dni sredi maja . . .

Globalni splet: Zanimanje za Eurovision že leta pulzira in riše pravilno krivuljo kot EKG. V zimskem času zanimanje nekoliko poraste ob nacionalnih izborih, potem eksplodira aprila in maja, ko veliki dogodek poteka, čez leto pa le tu in tam kdo išče rezultate ali katero od pesmi. Po besedi Eurosong skoraj ni iskanj.

© Masslive.com

Globalni splet: Zanimanje za najbolj znano Slovenko, našo Tino. Prvo veliko povpraševanje svetovne javnosti ob njenem bliskovitem vstopu v svetovno elito in zmagah v veleslalomu in super veleslalomu leta 2005, sledi februar 2010 z Olimpijskimi igrami in seveda letošnji zaključek svetovnega pokala (pogosto v povezavi z Lindsey Vonn in njeno poškodbo). Absoluten vrh zanimanja svetovne javnosti zanjo je januarja 2012 in sovpada z njeno protestno gesto proti "vmešavanju" švicarske ekipe in FIS v njeno smučarsko spodnje perilo (Google Trends omogoča tudi vpogled v nekatere citate, dostopni so na izpostavljenih črkah).