ponedeljek, 29. avgust 2011

I- kot "internetni"

© instructables
Zadnjič je tekla beseda o e-zloženkah in njihovi uporabi v slovenskih bibliotekarskih besedilih, ki jih analizira Korpus bibliotekarstva. V teh dveh počitniških tednih je korpus od tedaj krepko narasel in temu primerno so ga obogatile nove zloženke s predpono e- , sedaj je v korpusu evidentiranih že 76 takšnih besed, ki se skupaj pojavljajo kar 525-krat.

Ko je bilo po modnem bumu pred leti že skoraj vse e- , je postal dolgčas in je bilo treba najti nekaj novega, vznemirljivega (kot s trgovinami, ko so štacune tekmovale: supermarket, maximarket, hipermarket, megamarket, giga-) . . . in prišla je moda i-jev : i-book, i-bookstore, i-politics, i-voting, i-society in kup izdelkov, katerih imena so se začenjala z I-, potem pa telefon, tablica, melodije . . . Slovenci seveda nismo smeli zaostajati in skovali smo i-družbo, i-volitve, i-občino, i-banko, i-poker, i-tablo, i-koncert, i-projekt in še kaj. V začetku i- kot informacijski, integriran, internetni – slednji danes prevladuje. Korpus bibliotekarstva takih besed še ni evidentiral.

V času mednarodnega posveta ABDOS v Ljubljani sva o tem klepetala z nemško kolegico in poslala mi je kratek zapis, ki ga objavljam v nadaljevanju.

iPolitics and iGovernment or ePolitics and eGovernment?

Gostujoče pero – Elisabeth Simon

Most countries have got at least somewhat of this, most commonly in what might be called i-government: the provision of Integrated Information, usually by means of the Internet. Both terms can be found in the discussion which is becoming increasingly important. Governments and authorities on the local, regional as well national level want to deliver information but also gather information by questionnaires and voting papers electronically. The wish to ease these procedures by bringing these information and/or papers to the desktop of everybody is evident. The only (but very important!) obstacle is the information competence (general and specific information litteracy) of the population which might be eliminated and the legal basis of such procedures which has to be yet formed by the authorities and legal bodies. The framework in which this information provision is working successfully is not that of a social network in the moment, since up to now adminstrative and political bodies have only delivered information unilaterally via websites or repositories but have not entered into a direct bilateral communication process as it is in social networks e.g. facebook. This new procedures will oblige politicians in a new communication form and model - libraries could help in this respect and get also some assistance for their still lacking image in the society and subsequently political awareness. Not to forget their important role in upgrading overall information literacy on al levels – the young, adults and elderly citizens. E-litteracy has already been transformed into i-litteracy!

četrtek, 11. avgust 2011

E-karsižebodi

© logo e-book.com.au
Pred leti se je začelo s priljubljenim "emajlom", potem pa je e-izacija pobesnela in postala globalna moda skoraj v vseh jezikih (ki so hoteli ostati "sodobni"). Danes je lahko e- že skoraj karkoli. V Novi besedi se pojavlja e- skoraj enajst tisočkrat, vse od e-aktiven, e-bedak, e-cigareta, e-kmetijstvo, e-kombi, e-nagrobnik, e-pismen in e-nepismen, e-slama, e-šola, e-zdravje in celo do e-Slovenije. E-Slovenca na srečo še ni, zato pa ga najde Google!

Kako pa je z e-izmi v bibliotekarstvu? Narobe bi bilo, če bi bili bibliotekarji na to čudo sodobne družbe imuni. V 144 novejših strokovnih besedilih, ki jih je analiziral Korpus bibliotekarstva (kratka predstavitev korpusa), se med milijon zajetimi besedami pojavlja 394 različnih oblik besed s predpono e-, od tega je 63 različnih besed. Evidentirane so bile naslednje sestavljenke:

e-arhiv e-arhiviranje e-arhivski e-bančni e-bančništvo
e-baza e-besedilo e-bralnik e-časopis e-davki
e-delo e-diploma e-diplomski e-dostop e-dostopnost
e-družba e-glasba e-global e-gradivo e-hramba
e-infrastruktura e-iskanje e-izobraževalni e-izobraževanje e-izvod
e-knjiga e-knjižnica e-kontinuirani viri e-kopija e-kultura
e-mail e-medij e-monografija e-naslov e-novice
e-oblika e-obvestilo e-only e-periodika e-poslovanje
e-pošta e-poštni e-pravosodje e-program e-publikacija
e-račun e-rešitev e-revija e-storitev e-točka
e-tutor e-učenje e-učno okolje e-uprava e-verzija
e-video e-vir e-vključenost e-vsebina e-zbirka
e-zdravje e-zdravstvo e-znanost

Pričakujemo, da bo korpus z zajemom večjega števila besedil v prihodnje prinesel še kakšno e-besedo. Ampak kaj, ko še vseh e-jev nismo evidentirali, pa so tu že i-ji, npr. i-novinarji, i-svetovanje, i-volitve in množica i-izdelkov. O teh kdaj prihodnjič.

četrtek, 4. avgust 2011

Korpus bibliotekarstva je dosegel milijon besed in je odslej javno dostopen

Besedilni korpus bibliotekarstva je presegel magično mejo enega milijona besed, ki jih črpa iz 144 slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedil. Korpus vključuje samo objavljena besedila, ki so že dosegljiva v elektronski obliki. Poudarek je predvsem na zajemu besedil, objavljenih v zadnjem desetletju, glede na možnosti pa kdaj tudi nekatera starejša. Pričakujemo, da nam bo dal korpus, ki ga bomo še dopolnjevali, trdno osnovo za temeljit analitičen vpogled v sodobno bibliotekarsko terminologijo in omogočil učinkovitejše dopolnjevanje Bibliotekarskega terminološkega slovarja.

Upoštevana besedila niso v korpusu dostopna niti v izvirni obliki niti v celoti, za uporabnike so izdelane le hipertekstne povezave na izvirno objavo (npr. dLib.si, arhiv revije Knjižnica, zborniki ipd.). Besedila so uporabljena samo za izdelavo kumulativnih statističnih kazalcev jezika, npr. za sezname besed ali besednih zvez s pogostnostjo, in v konkordančnih seznamih, vendar tudi tam le v obliki ožjega citata ne več kot treh povedi - tekoče povedi, povedi pred njo in povedi za njo. Korpus torej ne posega v avtorske pravice piscev besedil ali založnikov. Kjer prispevki niso prosto dostopni, je zato povezava narejena samo na naslovno stran časopisa (npr. v primeru Knjižničarskih novic).

Pri pripravljanju besedil in za postavitev ter javno spletno uporabo korpusa je bila uporabljena domača programska oprema - urejevalnik besedil Eva in njegova internetna različica NEVA s specifičnimi funkcijami, ki že nekaj let omogočajo delovanje splošnega referenčnega korpusa slovenskega jezika Nova beseda , spletne različice Slovarja slovenskega knjižnega jezika in nekaterih drugih slovarskih in jezikoslovnih orodij.

Korpus bibliotekarstva je zasnoval in pripravil Ivan Kanič, korpus je javno in brezplačno dostopen na spletu pod pogoji licence CC.

Testna verzija korpusa je glede uporabnih funkcij še omejena na konkordančno kazalo, nekatere druge funkcije bomo dodali v kratkem. Vabimo vas, da korpus preizkusite in pokomentirate!

Preizkusite javno dostopni Korpus bibliotekarstva na straneh bloga Bibliotekarska terminologija.

Nekaj navodil v pomoč
pri uporabi Korpusa bibliotekarstva

Iskalni razpon
Standardno poteka iskanje po vseh besedilih (označena je izbira "celotni korpus"). Z izbiro v okencih je mogoče izbrati iskanje po besedilih samo enega tipa ali več tipov dokumentov. V tem primeru je treba izključiti izbiro Celotni korpus.

Postopek
V testni verziji korpusa je aktivna samo izbira Konkordance.
A/a - Omogoča omejevanje iskanja glede na veliko/malo začetnico. Iskanje ne razlikuje med velikimi in malimi črkami, kljukica v okencu pa pomeni poizvedbo z iskalnim nizom, pisanim samo z malo začetnico (primerjaj: knjižnica, Knjižnica)

Iskalni izraz
Standardno poteka iskanje po vpisanem nizu znakov vključno s presledki in vrstnim redom besed.
Maskiranje posameznih znakov ni mogoče.
Dovoljeno je desno krajšanje z znakom *
Primeri

knjižničarskegavse pojavitve besede knjižničarskega
visokošolskim knjižnicamvse pojavitve besedne zveze visokošolskim knjižnicam
knjižnic*beseda knjižnica v vseh sklonih in številih
bibliotekar*besede, ki se začnejo na bibliotekar-
spletn* katalog*besedne zveze z obema besedama v vseh sklonih in številih

Prikaz zadetkov
Standardno se izpiše do 100 zadetkov na stran, nastavitev je mogoče spremeniti. Puščice za listanje po straneh so na dnu izpisa.
Konkordančni seznam izpiše 45 znakov pred iskano besedo in 45 znakov za njo; nastavitev je mogoče spremeniti.
Na desni strani vsakega zadetka se izpiše kodirana oznaka dokumenta, ki s klikom pokaže sobesedilo iskane besede.
Izpišejo se do tri povedi, tekoča poved z iskano besedo, poved pred njo in poved za njo. Nad besedilom je kratek bibliografski opis dokumenta s hipertekstno povezavo do celotnega izvirnega besedila na strežniku, kjer je objavljeno.

Preizkusite javno dostopni Korpus bibliotekarstva na straneh bloga Bibliotekarska terminologija.

petek, 29. julij 2011

Nekaj najpogostejših besed v Korpusu bibliotekarstva

Besedilni korpusi se v terminologiji uporabljajo za inventarizacijo in preverjanje pojavitev besed in besednih zvez v strokovnih besedilih, torej za ugotavljanje, kateri izrazi in na kakšen način se pojavljajo v jeziku neke stroke. Zato so nepogrešljivo in nadvse koristno orodje ob pripravi sodobnih terminoloških slovarjev. V ta namen smo si že dalj časa prizadevali vzpostaviti tak korpus tudi na področju bibliotekarstva. Poskusna verzija slovenskega korpusa bibliotekarstva bo v nekaj dneh tudi javno dostopna, v kratkem času je dosegla že tri četrt milijona besed, ki jih črpa iz 71 strokovnih besedil (tekoče ažuriran Seznam besedil), glede na vrsto objave pa je struktura doslej analiziranih besedil taka:

Vrsta objaveŠtevilo besedilŠtevilo besed
    Doktorske disertacije2103.802    
    Magistrska dela350.492    
    Diplomska dela8203.805    
    Monografske publikacije8174.242    
Članki:
    Revija Knjižnica23107.530    
    Organizacija znanja26.182    
    Knjižničarske novice49.016    
    Prispevki v zbornikih1888.762    
    Drugi članki in sestavki38.148    
Celotni korpus71751.879    

Brez številk (predvsem obilice letnic) je prišlo doslej v konkordančna kazala 750.715 besed, od tega je 56.067 različnih oblik. Po pogostosti so na prvih mestih seveda funkcijske in terminološko nerelevantne besede kot so npr. vezniki, predlogi, pomožni glagoli ipd. (v podatkovnih zbirkah pogosto sodijo v kategorijo blokiranih besed), najpogostejši je veznik "in" s 26.421 pojavljanji, najpogostejši bibliotekarski termin je šele na 14. mestu, to je seveda knjižnica. Ker nastopa v različnih sklonskih oblikah, smo izvedli iskanje z desnim odrezom končnic:


Prikaz konkordančnega izpisa: termin knjižnica s sobesedilom in navedbo vira

Kot rezultat poizvedbe se izpiše konkordančni seznam iskanega zaporedja znakov v ožjem sobesedilu tako, da je pred iskano besedo še 45 znakov in enako število znakov za njo. Tradicionalno se takšno kazalo imenuje tudi KWIC indeks ali ključne besede v besedilu. Na desni strani vsakega zadetka se izpiše tudi kodirana oznaka dokumenta, ki s klikom pokaže širše sobesedilo iskane besede - izpišejo se do tri povedi, tekoča poved z iskano besedo, poved pred njo in poved za njo. Nad tako prikazanim besedilom je kratek bibliografski opis dokumenta s hipertekstno povezavo do celotnega izvirnega besedila na strežniku, kjer je objavljeno.

Knjižnici sledijo še uporabnik, gradivo, podatki, sistem, vir, avtor in informacija, med desetimi najpogostejšimi pa sta tudi pridevnika knjžnični in informacijski.

Korpus bibliotekarstva - Deset najpogostejših enobesednih bibliotekarskih terminov


Korpus bibliotekarstva - Vizualizacija stotih najpogostejših oblik enobesednih bibliotekarskih terminov

V korpusu izpričan besedni zaklad in njegova pestrost ter pogostost pojavljanja besed so odraz nabora analiziranih besedil, zato dosti pričakujemo od nadaljnje rasti korpusa, ki ga bomo po najboljših močeh dopolnjevali. Največje bogastvo in pestrost izrazja pričakujemo v številnih člankih, objavljenih v reviji Knjižnica v zadnjem desetletju, ter magistrskih delih. Žal diplomska dela s področja bibliotekarstva praviloma niso dostopna v elektronski obliki. Kovačeva kobila?