Pirhi, pisanice, pisanke, remenke

© Wikipedia

Pirh ali velikonočno jajce, ponekod imenovan tudi pisanica, pisanka ali remenka, je tradicionalna hrana in simbol, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo. Poleg kuhanih jajc se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice ter praskanke, v Metliki se je ohranila svojevrstna tehnika izdelovanja pisanic, tam pirhe imenujejo drsanke. Vrhniški pirh je patentirano ime za vrsto pirha, izdelanega s prebadanjem jajčne lupine, ime je leta 1995 zaščitil inovator in izdelovalec tovrstnih umetniško oblikovanih jajc, ki jih lahko zaznamuje tudi do 17.000 luknjic.

Pisanice so v preteklosti izdelovala predvsem dekleta, ornamente so pogosto dopolnile z napisanim verzom, na praznik so svojo najlepšo pisanico poklonile fantu in mu tako izkazale ljubezen, obdarile so tudi svoje botre in prijatelje. Tradicija podarjanja velikonočnih jajc izhaja že iz časov Egipčanov, Perzijcev, Galcev, Grkov in Rimljanov, ki so v jajcu videli simbol življenja. Jajca so tudi starodavni simbol plodnosti, za zapomlad pa so verjeli, da prinaša novo življenje in omogoča ponovno rojstvo. Že v srednjem veku so jajca barvali tako, da so jih kuhali s čebulo in tako dobili zlat odtenek. Kralj Edvard I. je leta 1290 menda celo naročil, da so 450 jajc prekrili s tanko plastjo zlata in jih nato podarili kot velikonočno darilo. Umetnost zlatarstva in draguljarstva je z jajci proslavil znameniti Fabergé v takrat carskem St. Petersburgu.

Prva zgodba o velikonočnem zajcu, ki skriva jajca na vrtu in je prav tako eden izmed velikonočnih simbolov, je bila objavljena že leta 1680. Tudi zajec je tako kot jajce eden od simbolov plodnosti in rodovitnosti. Gre za germansko navado, ki je na Slovenskem, z izjemo Štajerske, prej nismo poznali. Kasneje se je postopoma razširila in danes je zajec kot značilni germanski velikonočni simbol enakovredno zastopan tudi povsod po Sloveniji.
Povzeto po Wikipedija in Velikonočni pirhi – Zgodbe

Slovenci imamo za pirhe celo paleto različnih besed. Poglejmo, kako jih poimenujejo v nekaterih drugih evropskih jezikih:

angleščina Easter eggs, Paschal eggs albanščina veza e kuqe e Pashkës češčina velikonoční kraslice danščina påskeæg esperanto paska ovo finščina pääsiäismuna francoščina œuf de Pâques hrvaščina pisanica islandščina páskaegg italijanščina uovo di Pasqua latinščina ovum paschale madžarščina húsvéti tojás nemščina Osterei nizozemščina paasei norveščina påskeegg poljščina pisanka portugalščina ovo de Páscoa

romunščina ou de Paşti slovaščina     kraslica, písanka, veľkonočné vajíčko/vajce, maľované vajíčko/vajce, červené vajíčko/vajce, križľané vajíčko/vajce, cifrované vajíčko/vajce slovenščina pirh, velikonočno jajce, pisanica, pisanka, remenka španščina huevo de Pascua švedščina påskägg turščina paskalya yumurtası, bahar yumurtası     beloruščina велікоднае   яйка bolgarščina великденските   яйца makedonščina велигденските   јајца ruščina пасхальное   яйцо srbščina ускршња   јаја ukrajinščina великóднє   яйце grščina πασχαλινά   αυνά

Eno od znamenitih Fabergéjevih jajc. Jubilejno jajce ob petnajstletnici vladanja ruskega carja Nikolaja II leta 1911 © Wikipedia

Belokranjske pisanice © KD Orel, Semič

Vrhniški pirh © Občina Vrhnika