1. Knjižničarstvo je feminiziran poklic
Vse od Asurbanipalovih knjižničarjev, preko antičnih aleksandrijskih, srednjeveških samostanskih do akademikov novega veka pa vse v 19. stoletje, so bili varuhi knjig, to je knjižničarji, praviloma moški. Izjeme se bile silno redke, ena takih, morebiti prva knjižničarka, naj bi bila Hypatia, znanstvenica in filozofinja v Aleksandriji, ki je v nevarnosti prej reševala knjige kot svoje življenje. Prva pomembna slovenska knjižničarka je bila v prvi polovici 20. stoletja izjemna
Melitta Pivec-Stele, dvojna doktorica in dobitnica Čopove diplome. Kljub tako izključno moškemu poklicu, ali pa prav zato, so si poleg svetega Hieronima za zaščitnico izbrali tudi sveto
Katarino Aleksandrijsko. Nič ne de, da jo ima kot zavetnico še kakih 30 poklicev, med njimi npr. brusilci nožev, mehaniki in pravniki…
Pa vendar danes pogosto govorimo o knjižničarstvu kot feminiziranem poklicu. Feminizirani so tisti poklici, v katerih delež spolov ni uravnotežen, kar pomeni, da ni prisotnih vsaj 40 odstotkov pripadnikov drugega, to je moškega spola. Tipični feminizirani poklici so v vzgoji in izobraževanju, socialnem varstvu, zdravstvu, pravosodju in bančništvu. Da je s knjižničarstvom tako, po občutku vsi vemo, saj kolegice na vseh sestankih, zborovanjih in drugih dogodkih krepko prevladujejo. Natančnejših podatkov o deležu žensk oz. moških med zaposlenimi v slovenskih knjižnicah pa nisem našel, zato v razmislek le dva ilustrativna primera. Na spletnih straneh Zveze bibliotekarskih društev slovenije Organi in delovna telesa ZBDS za mandatno obdobje 2013-2017 je na seznamu 59 oseb, od tega 48 žensk (81 %) in 11 moških (19 %). Skoraj povsem enako razmerje prikazuje v diplomskem delu Z. Gradišnik glede zaposlenih v Mariborski knjižnici, med 59 zaposlenimi je 83 % žensk in 17 % moških (Gradišnik, Z.:
Izobraževanje zaposlenih v Mariborski knjižnici. Diplomsko delo, 2007). Po podatkih SURS je bilo v začetku leta v Sloveniji med 797.360 zaposlenimi 55,1 % moških in 44,9 % žensk.
Razlogi za tako izrazito neuravnoteženost zastopanosti spolov v stroki oz. v poklicu so različni, dr. Aleksander Zadel z Inštituta za osebni razvoj razmišlja takole (Feminizacija poklicev): "Na prvi pogled se zdi, da so nekateri poklici feminizirani zaradi narave samega dela. Marsikoga bi težko prepričali, da temu ni tako. Večina ljudi, tudi kadrovskih delavcev, meni, da imamo v vrtcih pretežno vzgojiteljice (ne vzgojiteljev) in v bolnicah medicinske sestre (ne medicinskih tehnikov) zato, ker je narava dela taka, da se pri teh delih ženske bolje znajdejo od moških. Sam sem prepričan, da poteka selekcija glede feminizacije poklicev na drug način. Večina poklicev, ki niso uravnoteženi po spolu, skriva v ozadju preprosto računico. Bolje kot je nek poklic plačan in boljša kot je njegova statusna pozicija, bolj v njem prevladujejo moški."
Stanje je tudi drugod po svetu zelo podobno in nekateri avtorji trdijo, da bodo v naslednji generaciji zaposlenih v knjižnicah postali moški že "redka vrsta", saj je bilo npr. leta 2002 v knjižnicah ZDA po uradnih statistikah 82 % žensk, med diplomanti bibliotekarstva in informacijskih znanosti pa le 21 % moških (Gordon, R. S. (2004). The men among us. Library Journal, 129(11), 49), več podatkov je zbranih tudi v objavi Librarians in the United States from 1880-2009.
Ameriška kolegica se je temu vprašanju obširno posvetila v svojem magistrskem delu (Exline, Eleta:
Gender Composition and Salary Gaps in Association of Research Libraries (ARL) Institutions (2014).
Master's Theses and Capstones. Paper 3). Ugotovila je, da so bile ženske v ameriških knjižnicah sredi 19. stoletja prava redkost, ob prelomu stoletja in v začetku 20. stoletja pa je postalo knjižničarstvo kot posledica nekaterih zgodovinskih dejstev že feminiziran poklic, v katerem je močno prevladal delež žensk med zaposlenimi. Zelo pomembna je bila nenadna in hitro rastoča potreba po visoko izobraženih vendar slabo plačanih knjižničnih delavcih, ki je značilna za zadnjo četrtino 19. stoletja, ko je v ZDA nastajal sistem javnih knjižnic, hkrati z vse večjo razpoložljivostjo izobražene ženske delovne sile. Ni nepomembno, da so veljale knjižnice kot kulturne ustanove za ženskam primerno delovno mesto, kjer so se delovne naloge dovolj dobro skladale z "ženskimi veščinami", medtem ko so se ženske v drugih zahtevnih delovnih okoljih in v uveljavljenih poklicih nenehno srečevale z odpori in nasprotovanjem. Vse to je vplivalo na razvoj knjižničnega izobraževanja in usposabljanja prav z namenom zagotoviti ženskam možnosti zaposlitve. Tako je bilo leta 1920 v ameriških knjižnicah že 78 % žensk, leta 1920 pa je dosegel njihov delež vrhunec s kar 90 %. Kot v drugih feminiziranih poklicih je imela zgodovinska prevlada žensk v knjižničarstvu dolgoročne posledice, med drugim nizko raven plač glede na zahtevano izobrazbo, znanja in veščine, s tem pogojeno pa zopet trajno nizko zastopanost moških v poklicu. V ZDA je bilo v zadnjem času izvedenih več poglobljenih študij o izobraževanju, zaposlovanju in seveda nagrajevanju žensk/moških v knjižničarstvu, s tem se ukvarja tudi IFLA, npr.
Women's Issues at IFLA: Equality, Gender and Information on Agenda (Saur, 2003).
2. Jezikovna plat
Enakopravno obravnavanje delavk in delavcev, strokovnjakov in strokovnjakinj se v spolno zaznamovanih jezikih izraža tudi v ustreznem poimenovanju njihovih poklicev, nazivov v ženskem spolu. Spolno občutljiv jezik oz. spolno zaznamovan jezik je jezik, ki ima posebna obrazila, s katerimi lahko izražamo, ali gre za osebo moškega ali ženskega spola. Slovenščina je tipičen spolno zaznamovan jezik, saj se spol vedno odraža v obliki samostalnika, pridevnika, glagola in zaimka sočasno. Feminizacija v jeziku oz. raba ženskih oblik v imenovanju poklicev je v Sloveniji prvič omenjena leta 1995, tega leta je Svet Evrope tudi začrtal smernice odpravljanja seksistične rabe jezika, kar je pomenilo tudi nepristransko naslavljanje oseb ženskega spola v delovnih razpisih in drugih uradnih dokumentih. To je pomenilo, da bi se v Sloveniji morala uveljaviti raba ženskih oblik tudi za poklice, ki niso tradicionalno "ženski" (kot so npr. učiteljica, profesorica, medicinska sestra, čistilka ...). Politični problem je tako hitro postal tudi jezikoslovni, ker veliko poklicev, posebno tujih besed, ni imelo ženske oblike (npr. informatik). Ženske oblike je bilo treba izpeljati in uzakoniti. Jezikoslovno-politična razprava je s prekinitvami trajala dve leti in se je, predvsem zaradi političnega pritiska, končala v korist žensk – spolno zaznamovani poklici so v relativno kratkem času postali del uradnih dokumentov, zakonov in pravopisa. Standardna klasifikacija poklicev z obema oblikama je bila v Sloveniji sprejeta že leta 1997, raba ženskih oblik pa je bila celo tematizirana istega leta na 33. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Danes jezikovnih razprav o spolno zaznamovanem jeziku v Sloveniji ni več,
slovenščina se je odprla feminizirani rabi poimenovanj poklicev, ki so odraščajoči mladini čisto naravni. Nasprotno pa je npr. srbski jezik še vedno primer konservativnega jezika, ki je manj odprt za spremembe, kar je razvidno tudi iz ankete v raziskavi, kjer anketiranci žensko označujejo z moško obliko ali pravijo, da ženska oblika ne obstaja. (Povzeto po Bajić Lajkovac, N.: Spolno (ne)občutljiva raba jezika v Srbiji in Sloveniji v teoriji in praksi
|
|
Nikakor ne spreglejte knjižničnih uradnikov in knjižničnih uradnic. Tega poimenovanja v knjižnicah ne uporabljamo.
Pri vzgoji in izobraževanju sta potem še šolski knjižničar in šolska knjižničarka. (Klasifikacija poklicev, SURS)
Z vidika besedotvorja za nova ženska poimenovanja v slovenskem jeziku ni ovir. Besedotvorni postopki omogočajo tvorbo ženskega para h kateremu koli moškemu poimenovanju, to velja tudi za poimenovanja poklicev in zato Standardna klasifikacija poklicev za vse obstoječe poklice podaja tako moško kot žensko obliko prav zaradi uresničevanja načela o enakovredni uporabi oblik za moški in ženski spol v slovenskem jeziku.
Nekaj predlogov za spolno nediskriminatorno ("neseksistično") rabo samostalnikov, ki označujejo osebe, podajajo Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika Komisije za ženske v znanosti, več pa je tudi zanimivih in koristnih objav z jezikovnimi nasveti, npr. Uveljavljanje ženskih poimenovanj v uradnih dopisih ali Tvorba ženskih oblik iz moških občnih imen.
V formalnem jeziku pravnih dokumentov, npr. pravilnikov ali zakonov, je lahko pogosta vzporedna raba moške in ženske oblike obremenjujoča in celo moteča za razumevanje, zato ni redkost, da naletimo na eno od dveh oblik "racionalizacije". Prva je uporaba moške oblike z dodano žensko končnico (npr. bibliotekar-ka, inventarizator-ka ali bibliotekar/ka, inventarizator/ka), ali pa v preambuli naletimo na dikcijo "V tem zakonu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol", v nadaljevanju pa se ženske oblike sploh ne pojavljajo. Praktično in korektno hkrati.
Vedno (?) racionalni Nemci so si izmislili nekaj prav posebnega – moško obliko poimenovanja in žensko končnico so zlili v eno besedo, pri kateri pa je začetnica končnice pisana z veliko črko (npr. BibliothekarIn), v nekaterih primerih pa ženski obliki poimenovanja dodali moško končnico (npr. BibliotheksbediensteteR) in tako z eno besedo dovolj zadovoljivo pokrili žensko in moško obliko. Te novotvorbe so bile nekaj časa dokaj moderne, deležne seveda tudi posmeha, sedaj pa se je njihova raba nekoliko umirila.
3. Ženske oblike v Bibliotekarskem terminološkem slovarju
Ob pripravi Bibliotekarskega terminološkega slovarja je skušala slovaropisna skupina zajeti čim več poimenovanj poklicev, profilov in strokovnih nazivov, ki jih srečamo v knjižničarstvu kot stroki in dejavnosti. Pri tem si je prizadevala enakovredno izbirati in obravnavati za posamezna poimenovanja obe obliki, moško in žensko. Vir za tradicionalna in/ali starejša poimenovanja so bila starejša strokovna besedila, za katera pa je značilno, da so vsebovala praviloma samo moško obliko poimenovanja, ženske pa ne. Najnovejši vir je bil trenutno veljavni
Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/09 in 108/11), ki že upošteva zahtevo po enakopravnosti spolov tudi z navajanjem ženskih oblik. (V skladu z določili dopolnjenega Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1) bo predvidoma še letos do poletja sprejet nov Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ki bo, kot kaže, uvedel še eno novo poimenovanje za delavca/delavko na začetku strokovne kariere). O strokovnih nazivih je bilo pred časom že govora v objavi Strokovni nazivi v knjižničarstvu.
Za današnjo objavo sem izbral le poimenovanja za tipične delavce/delavke v knjižnici, drugih oseb, ki prihajajo s knjižnico na tak ali drugačen način v stik, pa ne. Tako so izpuščene vse vrste obiskovalcev (bralec, član, obiskovalec, uporabnik, knjigoljub ipd.), avtorjev (avtor, prevajalec, prireditelj ipd.) ter pripadnikov drugih strok (knjigovez, tiskar, knjigar, knjigarnar, akviziter, urednik, cenzor ipd.) in še nekatere funkcije, npr. direktor, vodja, predstojnik, ravnatelj (ti so že bili izpostavljeni v objavi Predstojnik knjižnice).
Po teh kriterijih se je v izbor za slovar uvrstilo 65 poimenovanj za moške in 59 ustreznih poimenovanj za ženske (po Murphyju se mi je zagotovo še kakšen skril in ga nisem opazil), le šest poimenovanj je torej ostalo brez ženske oblike. To so bibliotekarski tehnik, čitalniški nadzornik, informacijski posrednik, kustos, samostanski knjižničar in sistemski knjižničar. Pri poimenovanjih čitalniški nadzornik, informacijski posrednik in sistemski knjižničar ni razloga za opustitev in gre za napako oz. površnosti pri naboru terminov za slovar (Standardna klasifikacija poklicev na primer pozna sistemsko inženirko). Pri preostalih treh bi si upal trditi, da so bili izpuščeni namerno:
- bibliotekarski tehnik je bil strokovni naziv do leta 1951 in je po takratnem pravilniku obstajala samo moška oblika
- kustos je opremljen z vrednostnim kvalifikatorjem (zgodovinsko) in se je uporabljal v času Licejske knjižnice oz. v samostanskih knjižnicah, takrat zagotovo samo moška oblika (ženski obliki kustosinja, kustodinja se danes uporabljata, vendar ne v knjižničarstvu)
- samostanski knjižničar je bil v preteklosti zagotovo samo moški; nimam pa podatkov, kako je s tem v današnjih samostanih.
Bibliotekarski terminološki slovar je zajel in predstavil naslednjih 59 poimenovanj za delavke, strokovnjakinje in ženske oblike strokovnih nazivov v knjižničarstvu:
| amaterska knjížničarka -e -e ž ženska, ki nepoklicno dela v knjižnici; sin. knjižničarka amaterka; ant. poklicna knjižničarka ; prim. volonterska knjižničarka |
| analítičarka -e ž v dokumentalistiki ženska, ki vsebinsko, analitično obdeluje publikacije, dokumente; prim. geslilka, klasifikatorka |
| arhivárka -e ž strokovna delavka v arhivu |
| arhivístka -e ž strokovna delavka z visoko izobrazbo v arhivu |
| artotékarka -e ž strokovna delavka v artoteki |
| bibliográfka -e ž 1. strokovnjakinja za bibliografijo (1) 2. sestavljalka bibliografije (2) |
| bibliotéčna délavka -e -e ž gl. knjižnična delavka |
| bibliotekárka informátorka -e -e ž bibliotekarka (1), ki je usposobljena za zahtevnejše informacijsko delo v knjižnici; prim. referenčna bibliotekarka |
| bibliotekárka specialístka -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z visoko izobrazbo in specialističnim izpitom |
| bibliotekárka z doktorátom -e -- -- ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z doktoratom znanosti |
| bibliotekárka z magistêrijem -e -- -- ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko s specializacijo po univerzitetni izobrazbi ali z magisterijem |
| bibliotekárka -e ž 1. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z visoko izobrazbo 2. delavka v knjižničarstvu; sin. knjižničarska delavka, knjižničarka (1) |
| bibliotekárska specialístka -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo višji od višje bibliotekarke |
| bibliotekárska svetoválka -e -e ž najvišji strokovni naziv za delavko v bibliotekarstvu |
| diplomírana bibliotekárka -e -e ž naslov (3), ki si ga ženska pridobi ob zaključku univerzitetnega študija bibliotekarstva |
| dokumentalístka -e ž strokovnjakinja za dokumentalistiko, zlasti za analitično obdelavo (1) dokumentov |
| domoznánka -e ž ženska, ki se ukvarja z domoznanstvom |
| fakultétna knjížničarka -e -e ž visokošolska knjižničarka v fakultetni knjižnici |
| geslílka -e ž ženska, ki določa predmetne oznake ; prim. analitičarka, klasifikatorka |
| informacíjska ménedžerka -e -e ž strokovnjakinja za informacijski menedžment |
| informacíjska specialístka -e -e ž strokovnjakinja za določeno strokovno področje, informacijsko dejavnost |
| informacíjska znánstvenica -e -e ž strokovnjakinja za področje informacijske znanosti ; prim. informatičarka |
| informátičarka -e ž strokovnjakinja za informatiko ; prim. informacijska znanstvenica |
| informatológinja -e ž strokovnjakinja za informatologijo |
| informátorka -e ž gl. knjižničarka informatorka |
| inventarizátorka -e ž knjižničarka (1), ki inventarizira knjižnično gradivo |
| izposojeválka -e ž 1. uslužbenka knjižnice, ki izdaja knjižnično gradivo uporabnikom in vodi ustrezne evidence o tem ; prim. bralec, uporabnik 2. ženska, ki si v knjižnici izposodi gradivo za uporabo v čitalnici ali na domu |
| klasifikátorka -e ž ženska, ki določa klasifikacijske oznake ; prim. analitičarka, geslilka |
| knjížničarka amatêrka -e -e ž gl. amaterska knjižničarka |
| knjížničarka informátorka -e -e ž knjižničarka (1), ki daje informacije v knjižnici; sin. informatorka; prim. referenčna knjižničarka |
| knjížničarka volonterka -e -e ž gl. volonterska knjižničarka |
| knjížničarka -e ž 1. delavka v knjižničarstvu; sin. bibliotekarka (2), knjižničarska delavka 2. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko s srednjo izobrazbo |
| knjížničarska délavka -e -e ž delavka v knjižničarstvu; sin. knjižničarka (1), bibliotekarka (2) |
| knjížničarska manipulántka -e -e ž delavka, ki je usposobljena za opravljanje tehničnih in manj zahtevnih strokovnih opravil v knjižnici |
| knjížničarska referentka -e -e ž strokovni naziv v knjižničarstvu za knjižničarko (2) z večletnimi izkušnjami |
| knjížnična délavka -e -e ž ženska, ki dela v knjižnici; sin. bibliotečna delavka |
| konzervátorka -e ž strokovnjakinja za konzerviranje knjižničnega gradiva ; prim. restavratorka |
| kreátorka zapísa -e -- ž strokovnjakinja, ki je prva oblikovala in vnesla podatke za nov kataložni zapis |
| ljúdska knjížničarka -e -e ž gl. splošna knjižničarka |
| mladínska knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v mladinski knjižnici ali mladinskem oddelku knjižnice;prim. otroška knjižničarka |
| otróška knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v otroški knjižnici ali otroškem oddelku knjižnice; prim.mladinska knjižničarka |
| poklícna knjížničarka -e -e ž ženska, ki je strokovno usposobljena za delo v knjižnici in je v njej redno zaposlena; ant. amaterska knjižničarka |
| potujóča knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v potujoči knjižnici |
| referénčna bibliotekárka -e -e ž bibliotekarka (1), ki opravlja referenčno delo; prim. bibliotekarka informatorka |
| referénčna knjížničarka -e -e ž knjižničarka (1), ki opravlja referenčno delo; prim. knjižničarka informatorka |
| restavrátorka -e ž strokovnjakinja za restavriranje knjižničnega gradiva ; prim. konzervatorka |
| samostójna bibliotekárka -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo višji od bibliotekarke (4) |
| sodélavka -e ž ženska, ki je v manjši meri sodelovala z avtorjem, urednikom pri nastanku kakega dela |
| specializírana knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki je posebej usposobljena za določeno vrsto knjižničarskega dela |
| speciálna bibliotekárka -e -e ž bibliotekarka, ki dela v specialni knjižnici; sin. specialna knjižničarka |
| speciálna knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v specialni knjižnici; sin. specialna bibliotekarka |
| splôšna knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v splošni knjižnici (2); sin. ljudska knjižničarka |
| šólska knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v šolski knjižnici |
| visokošólska knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v visokošolski knjižnici |
| víšja bibliotekárka specialístka -e -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za bibliotekarko specialistko z večletnimi izkušnjami |
| víšja bibliotekárka -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z visoko izobrazbo in večletnimi izkušnjami |
| víšja knjížničarka -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z višjo izobrazbo |
| víšja knjížničarska referentka -e -e -entka ž strokovni naziv v knjižničarstvu za višjo knjižničarko z večletnimi izkušnjami |
| volonterska knjížničarka -e -e ž ženska, ki prostovoljno, neplačano, nepoklicno dela v knjižnici; sin. knjižničarka volonterka ; prim.amaterska knjižničarka |
Če poznate še kakšnega, ki se je izmuznil mojim očem ali pozornosti slovaropisne skupine, vas prosim, da se oglasite!
Jezikovna portala
bab.la in
LexioPhiles že deveto leto zapored pripravljata odmevno mednarodno tekmovanje blogov, Facebook in Twitter profilov, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem, prevajanju, terminologiji in podobni z jeziki povezani tematiki. Že dvakrat se je v močni konkurenci predvsem angleških blogov dokaj uspešno odrezal tudi naš blog Bibliotekarska terminologija in pridobil laskave ocene strokovne žirije, pri pridobivanju glasov "občinstva", to je bralcev, pa se številčno seveda ne more kosati z množicami bralcev blogov v drugih jezikih. Letos se na tekmovanje blogov "ljubiteljev jezikov" nismo prijavili, vendar je strokovna žirija glede na ocene v preteklosti sama uvrstila v vodilno stotnijo nominirancev tudi naš blog Bibliotekarska terminologija kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih "velikih" svetovnih jezikov. Nadaljnji postopek izbire najboljših med stotimi nominiranci predvideva še glasovanje bralcev in strokovno ocenjevanje recenzentov. Na Twitterju lahko spremljate odzive na tekmovanje z oznako #TLL2016.
) se je začelo 19. maja in bo potekalo do vključno 6. junija 2016. Vabimo vas, da tudi vi s svojim glasom podprete blog Bibliotekarska terminologij a in tako pripomorete k čim boljši uvrstitvi slovenskega bloga v močni mednarodni konkurenci. Glasuje lahko kdor koli, vendar samo enkrat s posameznega računalnika/naprave (žirija bo ponovljene glasove (podvajanje IP naslova) izločila iz postopka).
Tovrstnemu založništvu je zelo podobna storitev nekaterih knjižnic, ki omogočajo uporabnikom po naročilu izdelavo elektronske kopije starejših, pogosto težko dostopnih knjig (torej digitalizacija po naročilu). Taka je npr. storitev
Objave
