Razpiranka

Knjiga je knjiga . . . pa vendar ni čisto tako! Knjige se ne razlikujejo samo po vsebini, zelo različne so lahko tudi po obliki, izdelavi, materialu in še čem. Zato ne preseneča, da imajo nekatere med njimi tudi svoje ime, čisto posebno, marsikatero je bilo skovano šele pred kratkim. O nekaterih smo tukaj že pisali, to so npr. skokica, zvočnica, tipanka in žepnica, nismo pa (še?) našli slovenskega poimenovanja za flipbook. In gotovo ste že slišali tudi za zgibanko, kartonko, risanka, pobarvanko, zloženko . . . pa zgoščenko, ki tudi lahko vsebuje knjigo. In ko ravno misliš, da si jih že vse videl in srečal, se ti pritepe nova, še bolj nenavadna in čudna. Tokrat je to razpiranka.

Poimenovanje razpiranka sem prvič srečal pred nekaj dnevi, ne boste verjeli, v katalogu, na kar me je opozorila kolegica. Firbčen kot sem, sem seveda hotel vedeti, kaj za šmenta bi to lahko bilo. Google o razpiranki kaj dosti koristnega ni povedal, nekaj malega je bilo mogoče ugibati iz založniškega kataloga in založniške predstavitve na Instagramu, vendar ne dovolj. Torej pot pod noge in v knjigarno, najti je bilo treba eno, kjer so razpiranko imeli in seveda tudi razumeli, kaj iščem. Na otroškem oddelku v središču mesta se mi je sreča le nasmehnila in prijazno so me z dvema težko pričakovanima razpirankama namestili v prijetno opremljenem bralnem kotičku za otroke. Rezultate photo shootinga (vseeno bolje kot "foto sešn") objavljam z besedilom.

Razpiranka je otrokom namenjena kartonka in sodi med tridimenzionalno gradivo, saj je sestavljena kot po sistemu origami. Namesto listanja se na posamezni strani knjiga razpre v prostor in površina poveča na velikost štirih strani (slika spodaj), ki delujejo kot enotna površina, mnogo večja od knjige. Angleščina pozna za tovrstne knjige termin fold-out book in razpiranki, ki sta povzročili rojstvo tega slovenskega poimenovanja, imata v izvirniku to napisano tudi na sprednji platnici, posledično tudi na slovenski izdaji ustrezen poizkus slovenjenja. Fold-out ali foldout je v knjigo uvezan list, navadno enostransko potiskan, ki je večji od knjige in zato enkrat ali večkrat zganjen in zložen v knjigo (najpogosteje večje risbe, tabele ali zemljevidi), kar opisujemo kot "zganjen folij". Ta logika zložene in nato z razpiranjem "povečane" strani je botrovala novemu imenu za tovrstno knjižico, ki se močno razlikuje od skokice.

Tem otroškim kartonkam po načinu zlaganja podobne izdelke že dolgo uporabljamo tudi odrasli, le da jih nismo posebej poimenovali. Taki so na primer majhni žepni zemljevidi mest, preganjeni in zloženi kot origami, ki se priročno razprejo in dosežejo presenetljivo velikost, za zlaganje pa zadošča rahel stisk v dlani in so torej povsem drugačni od klasičnega zloženega zemljevida.

Razpiranka ali origami?
© SaksPOV

Novo poimenovanje je seveda naletelo na različne odmeve, od zmernega odobravanja do nasprotovanja in pomislekov, ali je to res potrebno in ali izraz ni nesmiseln. Meni je novotvorba všeč, saj je knjiga res zelo posebna in drugačna od drugih, zato je prav, da dobi svoje ime, poleg tega izraz dobro in slikovito opisuje način, kako je knjiga izdelana oz. kako funkcionira. Pa tudi besedotvorno se ravna po mnogih drugih že sprejetih zgledih kot so npr. kartonka, zgibanka, zloženka, tipanka.

Posamezna "stran" razpiranke se odpre v prostor in plosko poveča na štirikratno velikost knjige.

Najprisrčneje se zahvaljujem prijaznim prodajalkam v knjigarni MK Konzorcij, ki so se odzvale moji nenavadni prošnji in mi prizadevno poiskale te nenavadne knjižice ter mi dovolile, da sem si noviteti na udobnem kavču otroškega oddelka ogledal, se z njima pozabaval in ju poslikal.

Pa še abstrakt po slovensko (2)

Pred dobrim tednom smo v objavi Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1) kot izhodišče za razpravo predstavili angleške termine abstract, synopsis, summary, argument, epitome, precis in annotation ter njihove sopomenke, kot jih je zajel spletni Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije (2002) na slovarskem portalu Termania, ob tem pa še slovenske ustreznike, ki jih ponuja ta prevajalni slovar. Tokrat sledi nekaj besed o teh slovenskih terminih in sopomenkah ter njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in tudi v več kot 900 strokovnih bibliotekarskih besedilih, kot smo jih evidentirali in predstavili v dveh podatkovnih zbirkah. Prva je že kar zgodovinska, saj segajo njeni začetki še v čase obdelave z legendarnim ZX Spectrumom 48K, sledile so migracije na Atarija, klasični PC in v dokončno spletno verzijo; to je Ekscerpcija, računalniška zbirka 10.300 izpiskov, pridobljenih za potrebe Bibliotekarske terminološke komisije z ročnim izpisovanjem iz 291 slovenskih strokovnih bibliotekarskih besedil, ki so bila objavljena v letih med 1940 in 1999. Druga zbirka je bolj znana, to je Korpus bibliotekarstva, ki analizira 625novejših (pretežno iz obdobja 1997 do 2011) slovenskih strokovnih besedil s področja bibliotekarstva in obsega 3,6 mio besed.

Spletni Bibliotekarski terminološki slovar (2011), ki je prav tako dostopen na slovarskem portalu Termania, se je temu področju temeljito posvetil in obravnava kar 51 terminov, ki jih navajam v nadaljevanju. Slovar slovenskega knjižnega jezika v tem primeru ni bil v veliko pomoč, saj je tematika preveč specifična in ozko vezana na bibliotekarsko terminologijo. Abstrakt in anotacija se v njem ne pojavljata, so pa izvleček, povzetek, sinopsis, rezime, nekateri med njimi seveda tudi z drugimi, nam povsem tujimi pomeni (npr. rastlinski izvleček). Zato pa so v iztočnicah in še pogosteje v razlagah in primerih nekatere prav zanimive besede in besedne zveze,ki jih bibliotekarji nismo evidentirali, npr. povzemalni izvleček, resumé, sumacija, zapopadek. Razlaga besede izvleček je seveda zelo splošna in za naše potrebe ne zadošča (glej skenogram zgoraj pod naslovom sestavka).

Tudi slovenska referenčna besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida pri tako specializirani terminologiji ne moreta dosti pomagati. Abstrakt in izvleček sta v Gigafidi sicer dokaj pogosta (mnogokrat tudi z povsem drugačnim pomenom), zato pa se ne pojavljata v nam zanimivih besednih zvezah, izjema je edino strukturirani izvleček, pa še ta se pojavi samo enkrat in to v internetnem viru. Zanimivo je, da je pojavnost terminov abstrakt in izvleček v Novi besedi še mnogo manjša in brez besednih zvez, ki nas zanimajo.

Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja:

abstrákt -a m zgoščena predstavitev vsebine dokumenta (1) brez pojasnjevanj ali kritičnih osvetlitev; sin.izvleček; prim. anotacija (1), povzetek (2), sinopsis (1)

abstrahíranje -a s pri vsebinski obdelavi predstavitev vsebine dokumenta (1) z izvlečkom; prim. anotiranje, povzemanje

ávtorski abstrákt -ega -a m abstrakt, ki ga sestavi avtor oziroma avtorica dokumenta; sin. avtorski izvleček

deskriptívni abstrákt -ega -a m gl. deskriptivni izvleček

indikatívni abstrákt -ega -a m gl. indikativni izvleček

informatívni abstrákt -ega -a m gl. informativni izvleček

krítični abstrákt -ega -a m gl. kritični izvleček

kumulatívni abstrákt -ega -a m gl. kumulativni izvleček in skupni izvleček in zbirni izvleček

nadoméstni abstrákt -ega -a m gl. nadomestni izvleček

računálniški abstrákt -ega -a m gl. računalniški izvleček

skúpni abstrákt -ega -a m gl. skupni izvleček in zbirni izvleček in kumulativni izvleček

strukturírani abstrákt -ega -a m gl. strukturirani izvleček

zbírni abstrákt -ega -a m gl. zbirni izvleček in skupni izvleček in kumulativni izvleček

abstraktna revija neustr., gl. bilten izvlečkov

abstraktni časopis neustr., gl. bilten izvlečkov

avtomátska izdeláva abstráktov -e -e -- ž gl. avtomatska izdelava izvlečkov

knjíga abstráktov -e -- ž publikacija z izvlečki strokovnih, znanstvenih prispevkov, referatov (1); sin. knjiga izvlečkov; prim. kongresna publikacija

računálniška izdeláva abstráktov -e -e -- ž gl. avtomatska izdelava izvlečkov

izvléček -čka m zgoščena predstavitev vsebine dokumenta brez pojasnjevanj ali kritičnih osvetlitev; sin.abstrakt; prim. anotacija (1), sinopsis (1), povzetek (2)

analitični izvleček neustr., gl. informativni izvleček

ávtorski izvléček -ega -čka m izvleček, ki ga sestavi avtor oziroma avtorica dokumenta; sin. avtorski abstrakt

deskriptívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino dokumenta, a je ne vrednoti; sin.deskriptivni abstrakt; prim. kritični izvleček

indikatívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki samo nakazuje vsebino dokumenta in način njene obravnave;sin. indikativni abstrakt

indikatívno-informatívni izvléček -ega -čka m kombinacija informativnega in indikativnega izvlečka, ki prikazuje osrednje teme dokumenta informativno, obrobne pa samo omenja

informatívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki predstavlja bistvene kvantitativne in kvalitativne vsebinske značilnosti dokumenta, glavne teze in zaključke; sin. informativni abstrakt

krítični izvléček -ega -čka m izvleček, ki dodaja opisu vsebine dokumenta tudi kritično mnenje; sin. kritični abstrakt; prim. deskriptivni izvleček

kumulatívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino več praviloma vsebinsko povezanih dokumentov; sin. skupni izvleček, zbirni izvleček, kumulativni abstrakt, skupni abstrakt, zbirni abstrakt

nadoméstni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino tako, da lahko nadomesti branje originalnega dokumenta; sin. nadomestni abstrakt; prim. povzetek (1)

pozícijski izvléček -ega -čka m gl. strukturirani izvleček

računálniški izvléček -ega -čka m izvleček, izdelan z metodami avtomatske obdelave besedila; sin.računalniški abstrakt

skúpni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino več, praviloma vsebinsko povezanih dokumentov;sin. kumulativni izvleček, zbirni izvleček, skupni abstrakt, kumulativni abstrakt, zbirni abstrakt

stilizírani izvléček -ega -čka m gl. strukturirani izvleček

strukturírani izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebinske elemente dokumenta po vnaprej določeni standardni shemi; sin. pozicijski izvleček, stilizirani izvleček, strukturirani abstrakt

zbírni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino več, praviloma vsebinsko povezanih dokumentov;sin. zbirni abstrakt, kumulativni izvleček, skupni izvleček, skupni abstrakt, kumulativni abstrakt

biltén izvléčkov -a -- m serijska publikacija, ki prinaša analitično bibliografijo z izvlečki; sin. referatni časopis, referatni žurnal, referatni bilten, analitični bilten

knjíga izvléčkov -e -- ž publikacija z izvlečki strokovnih, znanstvenih prispevkov, referatov (1); sin. knjiga abstraktov; prim. kongresna publikacija

računálniška izdeláva izvléčkov -e -e -- ž gl. avtomatska izdelava izvlečkov

ekscêrpt -a m 1. del besedila, vzet iz sobesedila; sin. izpisek 2. neustr., gl. izvleček

referát -a m 1. strokovni, znanstveni prispevek, predstavljen na posvetovanju, sestanku 2. neustr., gl. izvleček in abstrakt

regést -a m 1. lat., zgod. prepis ali izvleček iz pomembnih spisov, listin, npr. dvorne pisarne 2. mn. kronološko urejen seznam takih listin z datumom nastanka, označbo vsebine

Bibliotekarski terminološki slovar abstrakt zelo očitno podreja terminu izvleček in je z izjemo dveh terminov (abstrakt, avtorski abstrakt) vse ostale s kazalko gl. preusmeril na izvleček in z njim sestavljene oblike. Tudi izpeljanega pridevnika ne odobrava in z njim tvorjene termine označuje kot neustrezne (abstraktna revija, abstraktni časopis), imamo pa tudi nekoliko nenavadno abstrahiranje, vendar glagola ni, zato se moramo zadovoljiti z zvezami narediti, sestaviti abstrakt/izvleček. Toliko bogatejša pa je zato družina povzetkov, ki jo sestavlja 20 terminov, med katerimi pa ni niti pridevnika niti glagola.

Tudi primerjava rezultatov zgoraj opisane ekscerpcije starejših besedil in besedilnega korpusa novejših bibliotekarskih besedil kažeta, da smo slovenski bibliotekarji v obeh obdobjih dajali prednost slovenskemu terminu na račun tujke, čeprav je opaziti, da je bil delež abstrakta v preteklosti pomembnejši kot je danes. Presenetilo pa me je dejstvo, da je poleg izvlečka v starejših besedilih še 10 sestavljenih terminov (analitični, avtorski, kumulativni, skupni, kritični, opisni, deskriptivni, informativni, indikativni, informativno-indikativni izvleček), v novejših pa samo pet (avtorski, indikativni, informativni, kumulativni, zbirni izvleček). Vzroke za tolikšno razliko bi lahko ugotovili le z obsežnejšo in bolj poglobljeno analizo (morebiti signifikantna razlika v razpoložljivosti oz. naboru uporabljenih besedil in strokovnih področij, ki jih ta besedila obravnavajo).

Nekoliko presenetljivo je tudi, da se dokaj neznani termin regest pojavlja v Novi besedi (17), Gigafidi (12) in starejših bibliotekarskih besedilih (3), ekscerpt pa se pojavlja v besedilih dokaj poredko in še to navadno s pomenom, ki nas ne zanima (odlomek, izpisek), referat je pričakovano zelo pogost, vendar predvsem v pomenu "govornemu podajanju namenjeno besedilo".

povzetek -tka m 1. glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega; sin. rezime (1); prim. nadomestni izvleček 2. zgoščena, neocenjujoča, navadno v tujem jeziku zapisana predstavitev vsebine dokumenta, ki lahko nadomesti čitanje izvirnika; sin. rezime (2); prim. anotacija (1), izvleček, sinopsis (1), konspekt

avtorjev povzetek neustr., gl. avtorski povzetek

ávtorski povzétek -ega -tka m povzetek, ki ga sestavi avtor dokumenta oziroma avtorica dokumenta

povzémanje -a s pri vsebinski obdelavi predstavitev vsebine dokumenta (1) s povzetkom; prim. abstrahiranje, anotiranje

sinópsis -a m 1. kratka vsebina, pregled kakega besedila; prim. anotacija (1), izvleček, povzetek (2) 2. krajše, navadno literarno delo, osnutek za scenarij, igro

ávtorski sinópsis -ega -a m sinopsis, ki ga sestavi avtor dokumenta oziroma avtorica dokumenta

rezimé -êja m gl. gl. povzetek (1, 2)

Povzetek in povzemanje v skladu s pričakovanji nastopata v vseh štirih zgoraj naštetih besedilnih virih, avtorski povzetek pa le nekajkrat (vendar ne v Novi besedi). Nič bolje se ni odrezal sinopsis, ki je v referenčnih korpusih zastopan, vendar najpogosteje v drugem pomenu (kot vrsta scenarija), avtorski sinopsis pa samo enkrat v starejših bibliotekarskih besedilih. Prav tako je v referenčnih korpusih rezime dokaj pogost (vendar najpogosteje v splošnem pomenu povzetka misli, pogovora ipd.), v starejših bibliotekarskih besedilih samo enkrat, v novejših pa sploh ne.

anotácija -e ž 1. v dokumentalistiki zgoščena predstavitev vsebine dokumenta, ki dopolnjuje stvarni naslov bibliografske enote;prim. izvleček, povzetek (2), sinopsis (1) 2. v bibliografiji opomba, ki dopolnjuje opis bibliografske enote s podatki o zunanjih značilnostih enote, o njenem nastanku, o načinu razmnožitve

anotírani -a -o prid. opremljen, dopolnjen z anotacijo (1), opombo

anotírati -am dov. in nedov. pripraviti, dodati anotacijo (1)

anotíranje -a s pri vsebinski obdelavi predstavitev vsebine dokumenta z anotacijo (1); prim. abstrahiranje, povzemanje

anotírana bibliografíja -e -e ž 1. bibliografija (2), v kateri so bibliografske enote dopolnjene z anotacijami (1) 2. gl. analitična bibliografija

anotírani seznám literatúre -ega -a -- m seznam literature, dopolnjen z opombami k posameznim enotam

anotírano besedílo -ega -a s besedilo (2) z opombami, ki pojasnjujejo njegovo vsebino; prim. komentirano besedilo

Anotacija se pojavlja v vseh štirih uporabljenih besedilnih virih, najpogosteje seveda v bibliotekarskih besedilih (več kot stokrat), anotirana bibliografija dvajsetkrat v bibliotekarskih besedilih in enkrat celo v Gigafidi, pridevnik anotiran pa še v nekaterih prostih zvezah (npr. anotirano besedilo, anotiran seznam).

Relativno majhna pogostost pojavljanja večine teh terminov v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih nekoliko preseneča, zato pa je toliko bolj razveseljivo, da sta jih bibliotekarska terminoiloška slovarja kljub temu evidentirala in ustrezno obdelala ter zabeležila. Kot že omenjeno, bi lahko vzroke za tako majhno zastopanost ali celo nepojavnost v strokovnih besedilih ugotovili le z obsežnejšo in bolj poglobljeno analizo bibliotekarskih objav in strokovnih področij, ki jih ta besedila obravnavajo. Vsekakor je lahko razlog za to tudi v razpoložljivosti oz. naboru za analizo uporabljenih besedil (v Korpusu bibliotekarstva so npr. samo elektronsko dostopna besedila).

Zaradi obsežnosti gradiva bo obravnava tega tematskega sklopa objavljena v treh delih, v dveh nadaljevanjih najprej o angleških in slovenskih ustreznikih ter njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in v strokovnih bibliotekarskih besedilih, nato pa še kaj več o njihovih značilnostih, pomenu in razlikovanju med njimi:

Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1), 27.2.2016

Pa še abstrakt po slovensko (2) (ta objava, 6.3.2016)

Kaj je izvleček in kaj povzetek? (3) (v pripravi)

Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1)

© www.andrew.cmu.edu

Ob objavi Prolog, epilog, predgovor, zagovor in še vse vmes . . . , kjer sem napovedal razpravo o "poljudnih in/ali strokovnih besedilih, ki spremljajo drugo besedilo", me je kolega, starosta slovenskih tviteratov in blogerjev ( LiLoLe in še nekateri drugi), v komentarju prijazno opozoril, da sodijo v to skupino "spremljevalnih besedil" tudi izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija in še kaj s področja strokovnega in znanstvenega objavljanja. Tokrat bom zato skušal zapolniti to vrzel.

Področje je terminološko na videz skromno in enostavno, vendar temu v resnici ni tako. Osnovnima terminoma izvleček in povzetek se pridružuje še dolga vrsta sestavljenih podpomenk (npr. avtorski izvleček, kumulativni izvleček ipd.) ter njihovih sopomenk in seveda še številnih sopomenk s tujko abstrakt. Problem zase pa je njihovo definiranje in medsebojno razlikovanje (zlat primer je genialna razlaga v srednješolcem namenjenih navodilih za pisanje seminarskih nalog: "Povzetek je informativni izvleček naloge, ki …"). Zaradi obsežnosti gradiva bo prispevek objavljen v treh delih, tokrat najprej nekaj o evidentiranih angleških terminih in njihovi zastopanosti v slovarjih, naslednjič o slovenskih ustreznikih in njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in v strokovnih bibliotekarskih besedilih, nato pa še kaj več o njihovih značilnostih, pomenu in razlikovanju med njimi.

V spletnem Angleško-slovenskem slovarju bibliotekarske terminologije (2002), ki je dostopen tudi na slovarskem portalu Termania, je najpogosteje zastopan abstract, ki se v angleških besedilih zares tudi najpogosteje pojavlja. Ob tem velja opozoriti na praktično značilnost angleškega jezika, da lahko enaka oblika besede nastopa v vlogi različnih besednih vrst, v našem primeru kot samostalnik, glagol in pridevnik, kar je razvidno tudi iz primerov v slovarju. Ta navaja poleg glagola še 13 vrst abstraktov, nekateri med njimi so tudi sopomenke, česar pa ta slovar ne označuje (npr. automatic abstract, machine abstract). Pomensko se razlikujejo predvsem glede na način prikazovanja vsebine (analytical abstract, descriptive abstract), način nastanka (author abstract, machine abstract) ali zgradbo (structural abstract). V petih primerih je beseda rabljena pridevniško in dopolnjuje nek drug termin (npr. abstract card, abstract journal). V to skupino pomensko sodita tudi synopsis in abstracting synopsis, prvi je v angleščini zelo pogost in ga kot tujko poznamo tudi pri nas (pred leti je bil zlasti popularen med dokumentalisti), drugi pa je tudi v angleških besedilih dokaj redko.

abstract v, sestaviti izvleček (v), sestaviti abstrakt (v)

abstract n, izvleček (m), abstrakt (m)

abstract bulletin n, bilten izvlečkov (m), referatni bilten (m)

abstract card n, analitična kartica (f), dokumentacijska kartica (f)

abstract card index n, kartoteka analitičnih kartic (f), kartoteka dokumentacijskih kartic (f)

abstract journal n, referatni časopis (m)

abstract section n, referatni oddelek (m)

analytical abstract n, analitični izvleček (m), analitični abstrakt (m)

author's abstractn 1. avtorski izvleček (m), avtorski abstrakt (m) 2. sinopsis (m)

author abstract n, avtorski izvleček (m), avtorski abstrakt (m)

auto-abstract n, računalniški izvleček (m), računalniški abstrakt (m)

automatic abstract n, računalniški izvleček (m), računalniški abstrakt (m)

comprehensive abstract n, informativni izvleček (m), informativni abstrakt (m)

descriptive abstract n, opisni izvleček (m), deskriptivni izvleček (m), deskriptivni abstrakt (m)

indicative abstract n, indikativni abstrakt (m), indikativni izvleček (m)

indicative-informative abstract n, indikativno-informativni abstrakt (m), indikativno-informativni izvleček (m)

informative abstract n, informativni abstrakt (m), informativni izvleček (m)

machine abstract n, računalniški izvleček (m), računalniški abstrakt (m)

structural abstract n, strukturirani izvleček (m), strukturirani abstrakt (m)

synopsis n, sinopsis (m), avtorski izvleček (m)

abstracting synopsis n, izvleček izvlečka (m)

Pogostost uporabe termina summary je v angleškem jeziku velika, žal (pre)pogosto neprecizno oz. zavajajoče v odnosu do termina abstract (tako nerodnost ima v razlagi celo Wikipedia: "An abstract is a brief summary of a research article, thesis…" ). Kot bomo videli v nadaljevanju te objave prihodnjič, je tudi v slovenščini raba terminov izvleček/povzetek pogosto nedosledna oz. napačna.
Argument je pogosteje v rabi le na področju leposlovja, epitome pa obdaja tančica starinskosti in ni več prav pogost. Je pa zato toliko pogostejši v vseh treh svojih pomenih izraz annotation, ki ga kot tujko brez slovenskega ustreznika uporabljamo tudi pri nas, prav tako pridevnik anotiran.

summary n, povzetek (m)
author's summary n, avtorski povzetek (m)
argument n 1. sinopsis (m), avtorski povzetek (m) 2. tema (f)
epitome n, povzetek (m)
précis n, povzetek (m), rezime (m)
annotation n 1. anotacija (f) 2. opomba (f) 3. komentar (m)
annotate v 1. anotirati (v), opremiti z opombami (v) 2. komentirati (v)
annotated bibliography n, anotirana bibliografija (f)
annotated edition n 1. anotirana izdaja (f) 2. komentirana izdaja (f)
annotated entry n, anotirani vpis (m)
annotator n 1. pisec anotacije (m) 2. komentator (m)

Zaradi obsežnosti gradiva se bo tokratni prispevek nadaljeval še v dveh nadaljevanjih, najprej o slovenskih ustreznikih in njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in v strokovnih bibliotekarskih besedilih, nato pa še kaj več o njihovih značilnostih, pomenu in razlikovanju med njimi.
Nadaljevanje: Pa še abstrakt po slovensko (2)

Mednarodni dan maternega jezika

Letošnji mednarodni dan maternega jezika, ki ga je za 21. februar razglasila organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco, bo posvečen materinščini kot pomembnemu gradniku kakovostnega izobraževanja in večjezičnosti. Združeni narodi praznujejo mednarodni dan maternega jezika kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov po svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu v protestih zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, to je bengalščine. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi, ki jih prinaša izobraževanje. Poudarjen je izjemen pomen ustreznega jezika poučevanja v zgodnjih letih šolanja, navadno je to materni jezik. Dostop do izobraževanja je tako pravičneje omogočen tudi pripadnikom skupin, ki govorijo manjšinske ali domorodne jezike, predvsem pa tudi deklicam in ženskam. Osnovno izobraževanje v maternem jeziku nedvomno močno dvigne kakovost učenja in učnih dosežkov s poudarkom na razumevanju in ustvarjalnosti, ne pa samo na ponavljanju in pomnjenju. V ta namen so vsako leto organizirani različni dogodki, srečanja in seminarji (npr. International Mother Language Day 2016), na Facebooku pa je tudi posebna družbenokulturna spletna stran.

Evropa je jezikovno zelo razgiban in bogat prostor in prav jezik je ena najbolj prepoznavnih prvin identitete in kulture. Z vstopom Hrvaške je sedaj v EU 24 uradnih jezikov. Jezikovna pisanost in različnost v EU je zato dejstvo in sodelovanje z drugače govorečimi je neizogibno del našega vsakdanjika. Zato je eno izmed vodilnih načel EU na področju kulture in izobraževanja prizadevanje, da naj bi vsakdo poleg maternega govoril še vsaj dva tuja jezika.

Eden najbolj razširjenih jezikov na svetu je angleški jezik, vendar po številu rojenih govorcev, tj. tistih, ki ga govorijo kot materni jezik, ni na prvem mestu. Med najbolj razširjene jezike po številu rojenih govorcev se uvrščajo mandarinščina, španščina, angleščina, arabščina, hindujščina in urdujščina. V Sloveniji je angleščino kot drugi tuji jezik po podatkih iz Ankete o izobraževanju odraslih za leto 2011 govorilo 65 % odraslih oseb (18–69 let), v starostni skupini 35–49 let pa 67 %. Sledili so nemški (48 %), italijanski (14 %), španski in ruski (6 %) ter francoski jezik (5 %); 81 % odraslih je odgovorilo, da obvladajo kak drug tuji jezik (to je bil predvsem nekdanji srbohrvaški jezik).

Po Unescovih podatkih naj bi bilo na svetu med šest in sedem tisoč jezikov, v Evropi je 76 različnih jezikov. Mnogim jezikom po svetu grozi možnost izumrtja, najbolj tistim, ki jih govori le še majhna skupina ljudi (ponekod le še ena oseba ali ena družina!) in seveda tistim, ki nimajo zapisane oblike. Po nekaterih ocenah naj bi v povprečju vsaka dva tedna izginil vsaj en jezik. Pa tudi med tistimi manj ogroženimi kar devet desetin jezikov sploh ni zastopanih na svetovnem spletu. Slovenščina sodi po številu govorcev v prvo polovico evropskih jezikov – uvrščena je na 34. mesto – in po nobenem od kriterijev ne sodi med ogrožene jezike.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina, ki je postala 25. junija 1991 tudi državni jezik RS. Je uradni jezik v Sloveniji in Evropski uniji ter na območjih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Ta južnoslovanski jezik, ki ga na svetu govori približno 2,5 milijona govorcev, katerih večina živi v Sloveniji, je edini jezik v EU, ki pozna dvojino. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Italijanski jezik je kot materni jezik v popisu prebivalstva navedlo 0,2 % prebivalcev, madžarščino kot materni jezik pa 0,4 %. Demografski podatki za Slovenijo v zadnjih devetih desetletjih kažejo (SURS, Prebivalstvo po maternem jeziku, Slovenija, popisi 1921.2002), da je raznolikost maternih jezikov med prebivalci Slovenije večja kot v preteklosti, hkrati pa se delež prebivalcev s slovenskim maternim jezikom vse od leta 1953 zmanjšuje. Od leta 2002, ko smo v popisu prebivastva zaznali več kot 40 različnih materinščin, se je v Slovenijo vsako leto priselilo od 10.000 do 30.000 oseb (toliko se jih je priselilo v letih 2008 in 2009), največ, skoraj polovica, iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje skupne države; vsi pa prihajajo iz blizu 30 različnih držav. Ob predpostavki, da k nam priseljeni prebivalci v domačem okolju še naprej "živijo" vsak v svoji materinščini, lahko torej sklepamo, da ob slovenščini, materinščini velike večine prebivalcev Slovenije, »živi« še več kot 50 drugih maternih jezikov. (Statistični urad RS)

Tudi glede strokovne in tehnološke opremljenosti slovenščine sodimo v sam svetovni vrh jezikov. ”Če povežemo z zgodovino, smo med prvimi dobili prevod Svetega pisma, tudi med prvimi nelatinskimi narodi smo dobili svojo slovnico. Če pogledamo današnji čas, se ta kontinuiteta še zdaj v polnosti kaže. Predvsem gre tu za jezikovno tehnologijo, ki mlade tudi najbolj privlači. Tudi tukaj smo glede tehnološke opremljenosti slovenščine v svetovnem vrhu.” (Mojca Smolej z Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani: Ponosni na svoj slovenski jezik in njegovih 400 tisoč lepih besed). Prav na to so želeli opozoriti tudi avtorji razstave Poljub z jezikom – slovnice in slovarji slovenskega jezika od začetkov do danes, ki je bila pred kratkim v NUK-u. Z razstavo vseh slovnic in slovarjev, ki so jo dopolnili z interaktivnimi vsebinami, želijo pokazati, da je slovenščina danes v najboljši formi in se za njeno prihodnost ni potrebno bati.

Tri drobtinice o slovenščini:
- Slovenščina ima največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev, ki jo uporabljajo kot materni jezik.
- Slovenski jezik obsega okrog 400.000 besed.
- V državah, kjer slovenščina ni uradni jezik, je okoli 500.000 govorcev slovenščine – največ v Kanadi, ZDA, Argentini, Avstraliji in celo v Južnoafriški republiki.