četrtek, 27. januar 2011

Poimenovanja sodobnih uporabnikov knjižnice 2.0


Vir: Pope High School, Media resources passwords
Že za časa tradicionalne knjižnice smo (tradicionalne) uporabnike poimenovali in razvrščali po skupnih značilnih lastnostih, v Bibliotekarskem terminološkem slovarju je kak ducat različnih uporabnikov (od dejanskega do potencialnega, domačega in zunanjega, končnega in neposrednega, naprednega, sočasnega uporabnika in še kaj). Z razvojem tehnologij in prihodom povsem drugačnih informacijskih virov ter cele palete različnih dostopov do njih sta se tudi uporaba in uporabnik spremenila. V strokovni literaturi, predvsem angleški, se pojavljajo nova poimenovanja, ki si s težavo utirajo pot v slovenski jezik in zanje pogosto ne najdemo lepih in dovolj povednih ustreznikov.

Pri vrednotenju spletnih virov in njihove uporabe srečujemo glede na temeljitost in pogostost obiskov nekaj vrst uporabnikov, ki jih v nadaljevanju na kratko predstavljamo, vas pa vabimo k sodelovanju s predlogi, kako bi jih poimenovali po slovensko:

  • ang. bouncer (humorni predlogi: opustnik, odskočnik . . . )
    obiskovalec spletne strani, spletnega mesta, ki si ogleda samo prvo stran in jo takoj tudi zapusti

  • ang. checker (humorni predlog: prevernik)
    obiskovalec spletne strani, spletnega mesta, ki temeljito preverja vsebino in zato ostaja dalj časa

  • ang. returnee (povratnik, lojalni uporabnik)
    obiskovalec, ki se vrača na določeno spletno stran, spletno mesto

sreda, 19. januar 2011

"Zopet in že spet" o odprtem dostopu

"Zopet in že spet" je sintagma, ki mi je neizbrisno ostala v spominu s sej delovne skupine, ki se je že pred več kot dvajsetimi leti poizkušala v pripravi terminološkega slovarja informatike, ki pa nikoli ni zagledal luči sveta. Ta skoraj oksimoron je izrekel kolega informatik, kasneje minister, s privzdignjenimi obrvmi in prav tako povzdignjenim glasom, kadar je prišlo isto vprašanje že ničkolikič na mizo v kontekstu "psi lajajo in karavana gre naprej" ali po domače, kljub vsemu se nič ne zgodi.

Hvaležen sem kolegu Nekrepu, da se je na svojem blogu LiLoLe s sestavkom O Open Accessu z upravičeno jezo "zopet in že spet" lotil vprašanja poimenovanj prosti dostop in odprti dostop. Izhaja iz objave Jonathana A. Eisena, gorečega zagovornika odprtega dostopa, s pomenljivim naslovom It drives me crazy when the term "open access" is used for anything free of charge, ki jasno kaže na nerazumevanje vsebine pojavov ter površno in nerazlikovalno rabo terminov tudi v angleškem jeziku (o čemer smo tudi mi že pisali). Upravičeno se huduje nad strokovno nepravilno in nedopustno poenostavitvijo, da se celo v strokovni literaturi pogosto poimenuje open access čisto vse, kar dovoljuje brezplačno branje. Za priročno in razumljivo razlago je uporabil kar citat Petera Suberja "Open-access (OA) literature is digital, online, free of charge, and free of most copyright and licensing restrictions." in poudarja, da je večja teža na drugem delu razlage, torej na dovoljenju za nadaljnjo uporabo dela. Prosti dostop pa tega pogosto ne dovoljuje!

Ne vem, če nam je lahko v uteho, da imajo s tem težave tudi v angleško govorečem svetu, in torej v nesreči nismo sami. Glede na to, da je bilo o terminih prosti dostop in odprti dostop ter potrebi po razlikovanju njunega pomena tudi v bibliotekarskih krogih prelitega že dovolj črnila (če se danes temu še lahko tako reče), bi bil čas, da se tudi mi potrudimo in ju dosledneje pravilno uporabljamo.


V dopolnilih Bibliotekarskega terminološkega slovarja je tak predlog razlag:

odprti dostop -ega -a m (krat. OD in OA) (ang. open access) sistem, ki zagotavlja vsem uporabnikom z dovoljenjem avtorjev prost in neomejen dostop, možnost kopiranja, uporabe, razširjanja in predelave avtorskih del, shranjenih v repozitoriju

prosti dostop -ega -a m (ang. free access) dostop do elektronskega vira, ki je za uporabnika brezplačen oz. ga zanj naroča knjižnica; prim. odprti dostop

petek, 14. januar 2011

10 let terminološkega slovarja informatike

 Gostujoče pero – mag. Katarina Puc

Islovar je razlagalni in informativni terminološki slovar informatike, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki, navadno kot ameriška različica. Slovar zajema temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so baze podatkov, uporabniški vmesniki, poslovna informatika, objektna tehnologija, umetno zaznavanje in sociološki vidiki. Besed splošnega pomena Islovar ne vsebuje.

Na posvetovanju Dnevi slovenske informatike 2001 smo prvič predstavili spletni terminološki slovar informatike. Zasnovali smo ga v okviru sekcije Slovenskega društva INFORMATIKA. V skupini je bilo tedaj 6 članov društva, od tega so bili 4 visokošolski profesorji. Odločili smo se, da naredimo novo rešitev, ki bo prosto dostopna in odprta za uporabnike, tako da bo sproti prikazovala vse spremembe v slovarju. Islovar je zdaj v posodobljeni različici na spletu in se nenehno spreminja. Uporabniki in uredniki vnašajo nove izraze, dodajajo razlage, popravljajo izraze in razlage. Slaba stran je nezanesljivost, saj večina izrazov in razlag še ni dokončno urejenih in nevešči uporabniki, čeprav jih o tem opozarjamo v opisu slovarja in z barvnimi značkami, morda vzamejo za zlato, kar je šele iz bakra. Dobra stran pa je v tem, da je Islovar ažuren in prejme letno okrog 300 novih izrazov, pretekle napake tudi brez težav popravljamo. Daleč stran od klasičnega zapisovanja terminoloških slovarjev? Brez dvoma.

Sicer pa mi, ki smo se tega slovaropisja lotili, nismo imeli pojma, kako se dela slovar in v kaj se spuščamo. Če pogledam deset let nazaj in kaj vse smo delali narobe, koliko energije po nepotrebnem potrošili, mi je žal, da že od začetka nismo imeli strokovne podpore in smo zato prepočasi napredovali. Hkrati se vprašam, ali smo bili pri delu pravi ljudje, ali je bil naš način ljubiteljskega dela pravi. Ali bi bil Islovar danes boljši, ko bi se ga takrat drugače lotili, z ustrezno finančno podporo, mogoče pod okriljem SAZU-ja?

Zdaj je v skupini 30 urednikov. To so ljudje različnih profilov, večina so visokošolski profesorji, nekaj je prevajalcev, nekaj ljudi iz prakse. Spletna rešitev urednikom ponuja številne možnosti: iskanje po slovenskem ali angleškem izrazu, po raznih kriterijih, vpogled v zgodovino dogajanja, komentarje, razprave, povezave na koristne naslove in korpus informatike, zvočni zapis izraza, takojšnje spremembe in možnost brisanja slovarskih sestavkov.

Konec leta 2010 je bilo v Islovarju že 5656 izrazov, od tega je 4776 opremljenih z razlago, registriranih je 1362 uporabnikov, mesečno pa beležimo do 30.000 iskanj. Brez dvoma velik uspeh, v Sloveniji ni podobnega terminološkega slovarja, pa tudi v tujini bi težko našli enak dosežek s tako skromnimi sredstvi.

Ko na koncu leta pa tudi destletja poskušam na grobo oceniti, koliko ur dela je bilo opravljenih, mi je jasno, da tukaj ni ekonomske računice, da je to delo za navdušence, ki imajo jasen cilj: lepi slovenski izrazi, ki jih sami potrebujejo pri delu in jih Islovar razširja med uporabnike, tako da postajajo del splošnega in tudi strokovnega besedišča.

Gostujoče pero – mag. Katarina Puc

Katarina Puc je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega in angleškega jezika, kasneje pa magistrirala iz poslovne politike in organizacije na Ekonomski fakulteti. Njene pomembnejše delovne izkušnje so tudi izobraževanje, uredništvo in tehnično uredništvo knjig, revij, zbornikov, prevajanje književnih del in strokovnih besedil iz angleščine, francoščine in nemščine v slovenščino ter lektoriranje strokovnih besedil. Je pobudnica ustanovitve jezikovne sekcije pri Slovenskem društvu Informatika in urednica spletnega slovarja informatike Islovar. Izhaja iz družine pisateljice Mire (Pucove) Miheličeve, zato sta ji jezikovna pozornost in skrb domača in povsod, še posebej pri urejanju revije Uporabna informatika, je bila posebej pozorna tudi na jezikovni vidik razvoja informacijske stroke. Ni presenetljivo, da je avtorica zamisli o slovarju informatike in da že nekaj let usmerja ta projekt.

Kot pravi sama v objavljenem pogovoru z mag. Francijem Pivcem1 "Po materi sem podedovala nadarjenost za jezike, z očetom sem nekaj časa potovala po tujini in obiskovala holandsko in francosko šolo, maturirala sem na klasični gimnaziji. To me je naravno usmerilo v študij jezikov. Humanistična izobrazba pa mi tedaj, ko sem diplomirala, ni dajala možnosti zaposlitve . . . . Zato sem se morala prekvalificirati v tako imenovano zunanjo trgovino, opravila sem ustrezni strokovni izpit in delala kot referent za uvoz in izvoz knjig (tedaj zelo zapleten postopek)2 . . . "

Bibliotekarska terminološka komisija že nekaj let tvorno in uspešno sodeluje s terminološko skupino za Islovar z izmenjavo izkušenj in pri konkretnem slovaropisnem delu, koristno pa je seveda tudi usklajevanje na tistih strokovnih področjih, kjer se terminologiji stikata in celo prekrivata (tudi sama pravi "Sodobno knjižničarstvo se izdatno opira na informatiko in računalnik ima v knjižnici že enako stanovanjsko pravico kot knjiga." 1). Katarino Puc smo zato povabili, da predstavi desetletje nastajanja spletnega terminološkega slovarja informatike.


1 Organizacija znanja, letnik 9, zvezek 2, 2004
2 Kaj bi šele rekla danes! (op. urednika)

nedelja, 09. januar 2011

Še o etimologiji besede knjiga

V komentarju k objavi Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih je kolega Nekrep potožil nad skromno in ne prav poglobljeno etimološko razlago besede knjiga v Slovenskem etimološkem slovarju. Domnevam, da je imel v rokah Snojev slovar2, ki je pač glede na nastanek in najbrž tudi namembnost (ciljno publiko) nekoliko skromnejši od Bezlajevega1. V primerjavo slovarjev in zdrahe, ki so ju ob izidu spremljale v strokovnih krogih, se ne bomo spuščali, pripravili pa smo nekaj gradiva iz nekaterih etimoloških slovarjev.

Bezlajev slovar se loteva knjige dokaj izčrpno, zato objavljamo v nadaljevanju najprej kopijo njegovega članka.

Bezlaj se je očitno zgledoval po rusko-nemškem etimologu Vasmerju, ki ga tudi citira, zato spodaj še Vasmerjeva razlaga ruske etimologije4, ki kaže, da se etimologa glede verjetnosti enih in manjše verjetnosti drugih etimoloških korenin in povezav povsem strinjata. Oba tudi zavračata Miklošičevo "skandinavsko navezo". Očitno je najverjetnejši izvor besede knjiga v kitajski besedi za knjižni zvitek, ki se je preko srednjeazijskega turškega plemena Uighurov prenesla v slovanske in tudi nekatere druge jezike, npr. v madžarščino in osetščino (vzhodnoiranska skupina indoevropskih jezikov).


Kratek in zelo poenostavljen etimološki dodatek v hrvaškem spletnem slovarju5

Glede na očitno sorodstvo z madžarsko besedo še dve primerjavi iz Tothovega slovarja3; levo turška (srednjeazijski turški jezik Uighur; Uighuri živijo danes na Kitajskem), desno kitajska. Obe temeljita na enakih etimoloških izhodiščih kot Bezlaj in Vasmer.

"Beseda knjiga je pri nas mlajša [kot bukvice], zato pa je že dolgo znana vsem Vzhodnim Slovanom, ki so si jo po vsej priliki izposodili ob turškem posredovanju iz kitajščine (k'üen, novo king). Naši predniki so imeli torej bukve" (Suhadolnik, str. 75).


1Bezlaj, France: Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana, 1976-2007. - 5 zv.
2Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, 2003
3Tóth, Alfréd: Etymological Dictionary of Hungarian (EDH). The Hague, 2007
4Vasmer, Max: Etymological dictionary of the Russian language. Heidelberg, 1962 - spletna verzija
5Hrvatski jezični portal
Deklica s knjigo. Vir: Barnes & Noble Nook Ad

četrtek, 06. januar 2011

Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih

Spomenik leta 1942 uničenim in sežganim
poljskim in židovskim knjigam, Kalisz
Vir: Kalisz Turystyka
Ko je pred leti začel nastajati slovenski bibliotekarski terminološki slovar, je bilo to pionirsko delo na povsem neraziskanem in neobdelanem področju, kjer ni bilo na razpolago nobenih osnov za delo in nobenih slovarjev, na katere bi se lahko slovaropisna skupina oprla. Ravnala se je po sodobnih načelih leksikografije, zato je delo temeljilo na ugotavljanju rabe izrazja v strokovnem jeziku in evidentiranju terminov z izpisi bibliotekarskih izrazov iz obsežnega korpusa slovenskih strokovnih besedil in po njih izdelanem geslovniku. Ta je bil osnova za izbor kasneje v slovarju obdelanih strokovnih pojmov in primerjanje z izborom v tujejezičnih strokovnih slovarjih. Izpisovanje izbrane slovenske bibliotekarske strokovne literature je zajelo 291 v celoti izpisanih besedil na skupno 6575 straneh. Računalniška besedilna zbirka vsebuje sedaj 10.300 ekscerptov iz teh slovenskih bibliotekarskih besedil, ki so bila objavljena v letih med 1940 in 1999. Zajeta so bila dela okrog 140 slovenskih avtorjev in tudi nekaj prevodov, npr. standardi ISBD. Na tej osnovi je bil nato izdelan alfabetarij, ki obsega 16.578 iztočnic in je predstavljal osnovni nabor za pripravo slovarja.

V teh besedilih se pojavlja knjiga samostojno in v 124 terminoloških zvezah, vsaj izpisovalci so se pri izpisovanju tako odločili in jih evidentirali kot stalne zveze. Pri treh avtorjih se pojavlja od leta 1993 tudi že termin elektronska knjiga. Evidentirane so bile naslednje zveze, ki jih navajamo v Prilogi.

V Bibliotekarskem terminološkem slovarju je našlo poleg gesla knjiga (ki je rekorder s šestimi razlagami) svoje mesto še 50 besednih zvez s to besedo. Med njimi so seveda tudi sopomenke, npr. e-knjiga in elektronska knjiga.

V slovenskem besedilnem korpusu Nova beseda, ki vsebuje okrog 240 milijonov besed iz 5.700 leposlovnih, strokovnih in uradnih besedil do leta 2004, se pojavlja beseda knjiga okrog 71.655-krat, kar je petkrat več kot knjižnica, posamezne sklonske oblike pa so skoraj vse med najpogostejšimi 2000 besedami (345. mesto v leposlovju, 542. v znanstveni in strokovni literaturi, 749. v časopisu Delo in 857. v celotnem korpusu). Povsem v skladu s pričakovanji je knjiga največkrat v zvezah z avtor/avtorica, bela, del, elektronska, Guinnessova, izdati in izid, mladinska, matična, napisati, naslov, nova, objaviti, otroška, poslovne, predstaviti in predstavitev, slovenska, šolska, zemljiška ipd. Nedvomna zmagovalka je mladinska knjiga z 2200 pojavljanji, e-knjiga se pojavlja 173-krat in elektronska knjiga 252-krat, 57-krat pa celo inkunabula. Zanimiva je ugotovitev, da se knjiga najpogosteje uporablja v edninskih oblikah (okrog tri četrtine vseh pojavljanj).

Referenčni korpus slovenskega jezika FidaPLUS vsebuje okrog 621 milijonov besed iz slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti, objavljenih v letih od 1979 do 2006. Beseda knjiga se v korpusu samostojna ali v besedni zvezi že samo v osnovni obliki (imenovalnik ednine) pojavlja 57.621-krat.

V prihajajočem letu bomo skušali vzpostaviti lasten korpus okrog 500 novejših bibliotekarskih besedil in ena od analiz bo seveda posvečena uporabi termina knjiga v sodobnem času.