Tri leta terminološkega bloga

S spomladanskim enakonočjem se je sklenilo že tretje leto obstoja bloga Bibliotekarska terminologija, enega redkih bibliotekarskih blogov pri nas in najbrž edinega, ki se posveča terminologiji neke izbrane stroke. V tem času je dokaj uspešno premagoval otroške hibe in bolezni, doživljal pa je tudi neprijetnosti kibernetskega nadlegovanja – od lanskega poletja je stalna tarča napadov nekaterih ameriških in britanskih strežnikov, ki ga bombandirajo s t.i. zlonamernimi komentarji, samo v zadnjih dveh mesecih jih je bilo 1.616! Česa vse ljudje ne počno za svojo reklamo, dvomljivi biznis in mogoče "slavo"! Bilo pa je seveda predvsem dosti obiskov občasnih in celo rednih bralcev, zato se prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste blogu z branjem, pripombami in vprašanji vdihnili življenje in potrdili koristnost njegovega obstoja. Več kot deset tisoč vas je bilo v tem času na obisku, nekateri samo enkrat, mnogi pa večkrat in kakih tri tisoč obiskovalcev se redno vrača. Tolikšen obisk je tiho priznanje in ocena, da so objave dovolj zanimive, strokovno utemeljene in morebiti kdaj komu tudi koristne, kar kaže tudi bežen pregled iskalnih izrazov, ki so bralce pripeljali na ta blog (tabela na koncu). Če je tako, je bil dosežen cilj, ki si ga je avtor zastavil ob začetku - da bi se med slovenskimi bibliotekarji in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije, ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, ki jih ni malo. Pri tem seveda nismo spregledali, da se v sodobnem svetu bibliotekarska dejavnost in terminologija prepletata z mnogimi drugimi, kar pogosto odražajo tudi objave na blogu.

Terminološki blog se je rodil iz skromne ambicije po občasnem objavljanju enega ali največ dveh prispevkov mesečno, ki pa je bila kmalu presežena. V treh letih je bilo 137 objav in sedaj je tedensko objavljanje že skoraj pravilo, če le ne zmanjkuje prehudo časa. Prispevki so razglabljali predvsem o nekaterih izbranih bibliotekarskih terminih in poimenovanjih, najpogosteje takih, ki predstavljajo težave zaradi prehoda iz tujih jezikov ali smo jih kar v celoti prevzeli in posvojili iz angleščine, ustreznikih v tujih jezikih ter seveda vplivu angleščine na slovensko bibliotekarsko terminologijo, nekaj malega pa tudi o zgodovini in etimologiji nekaterih poimenovanj. Kot ljubitelj slovarjev sem pisal seveda tudi o njih in nekajkrat podrobneje o našem Bibliotekarskem terminološkem slovarju. Več objav se je razgovorilo o pojavnosti nekaterih izbranih terminov v strokovnih besedilih pa tudi o bolj splošnih zanimivostih s področja jezikovne rabe, katerih analizo in prikaz je omogočil Korpus bibliotekarstva, ki je postal tudi sestavni del bloga in je javno dostopen. Objave so navedene v kumulativnem predmetnem kazalu. Avtorju so se v tem času pridružile tudi štiri gostje, dve Slovenki in dve kolegici iz tujine, nemška bibliotekarka in ameriška terminologinja. V kratkem z veseljem pričakujem sestavek tuje kolegice, ki se je pred kratkim lepo naučila slovenščine.

Zanimiv je vpogled v seznam najbolj branih objav – na vrhu so vsebine, ki so bile zanimive tudi drugim, ne samo bibliotekarjem, npr. o digitalnih merskih enotah, elektronskih knjigah, odprtem dostopu, slovarjih nasploh in tudi Bibliotekarskem terminološkem slovarju, poimenovanjih srečanj in kongresov, besedilnem korpusu in pogostosti besed, družbenih omrežjih, računalništvu v oblaku itn. Sestavka o merskih enotah za bibliotekarje sta daleč najbolj brana, obiskalo ju je več kot dva tisoč bralcev. Na objave je prišlo 172 komentarjev.

Kdo so bili obiskovalci bloga in koliko jih je bilo? Podatki o obisku in obiskovalcih v absolutnih številkah so nezanesljivi, ker imajo različni števci vsak svojo metodologijo beleženja in poročanja, zato bomo vzeli kot merodajne podatke Google Analitics, ki spremlja uporabo bloga od samega začetka in omogoča tudi dokaj razvejane prikaze in primerjave, čeprav so nekateri drugi števci pokazali mnogo večji obisk in bi se lahko z njimi še precej bolj pohvalili.

V treh letih je števec Google Analytics zabeležil dostop 10.812 posameznikov iz 92 držav, ki so obiskali blog 18.702 krat in opravili skupaj 74.433 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 69 jezikih. Po več kot deset obiskovalcev je bilo iz 34 držav. Evidentirani so bili dostopi iz 539 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (12.000), nato pa Maribora, Celja, Kopra in Kranja, kmalu sledita Beograd in Zagreb, potem pa Pelotas (brazilski Slovenci?), Dunaj, Moskva, Varšava, Bruselj, London, Kiev, Mountain View v Kaliforniji in Pariz. ZDA so s 129 obiski na četrtem mestu za Srbijo in Hrvaško. Nenavadno dosti zanimanja je bilo torej tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini.

V povprečju so obiskovalci pregledali po 4 strani in ostali na blogu nekaj več kot dve minuti in pol, 14% obiskov je presegalo tri minute, 8% obiskov pa je bilo celo daljših od 10 minut. Presenetljivo nizka je stopnja t.i. odboja (gl. sestavek Bounce, bounce rate), to je deleža obiskovalcev, ki so obiskali samo prvo stran bloga in z nje takoj odšli, ne da bi sledili še kateri koli od povezav - takih skoraj da ni (samo nekaj manj kot 2%). Zanimiv je tudi pregled obiskovalcev glede na ti. zvestobo ali lojalnost (ang. loyalty), ki šteje vračanje istega bralca na spletno stran oz. blog. Med našimi obiskovalci je 57% takih, ki so doslej prišli samo enkrat in se nikoli niso vrnili, ker je bil njihov obisk rezultat iskanja z Googlom ali pa jim vsebina ni bila zanimiva oz. so imeli z razumevanjem jezika kljub možnostim avtomatskega prevajanja prevelike težave. 5.100 obiskovalcev (27%) je takih, ki so se vrnili desetkrat ali še več. Skupaj je kar 2.807 (15%) takih obiskovalcev, ki se vračajo dokaj redno oz. so prišli na blog več kot petdesetkrat, med njimi pa je 812 zares zvestih bralcev, ki so prišli že več kot dvestokrat. Nekateri se usmerjajo na spletno stran bloga neposredno (9%) ali z iskanjem (45%, npr. Google 7.958 iskanj), sicer pa je bilo 46% obiskov posledica napotitev, največ z Bibliobloga (3.167), sledi Facebook s 1.329 napotitvami, DruBiMa 290, ZBDS 198, Domblog 167, LiLoLe 106, Twitter 98 itd.

Naši obiskovalci prihajajo skoraj z vseh koncev sveta. Največ jih uporablja brskalnike IE, Firefox
in Chrome (skoraj izenačeno z 31% in neznatno prednostjo IE), 188 dostopov je bilo z mobilnih
naprav, od tega dobra polovica z Applovih.

Kaj so iskali obiskovalci, ki jih je na blog pripeljal Google? Med 3.775 zabeleženimi iskalnimi izrazi (toliko je različnih oblik, saj se nekateri ponavljajo) sem izbrskal le nekaj zanimivosti. Očitno je, da je bilo marsikatero od teh vprašanj na blogu že obravnavano in so zapisi torej (upam!) bralcu koristili. Tudi tu so različna vprašanja o digitalnih merskih enotah po pogostosti daleč v ospredju. Analiza vprašanj pa bo najbrž dala tudi kakšno sugestijo za kasnejše pisanje.

	8 gigabajtov koliko je megabajtov	Karl May v slovenščini
	abeceda hieroglifov	kdo so uporabniki knjižnic
	analfabet	koliko stane licenca COBISS
	ante meridiem	pomen besede ad usum delphini
	arhivistika slovar	primerjava ZBDS in IFLA
	bajt, gigabajt	razlika med knjižničarjem in bibliotekarjem
	barvna terminologija	razlika med notebook in ultrabook
	bibliotekarska terminologija	redke besede
	bibliotekarski izrazi v hrvaščini in angleščini	rimske številke
	binarni številski sistem	slovarji
	bukvarnica	slovensko turški žepni slovar
	časnik, ki izhaja štirikrat letno	socitiranje
	digital natives prevod	terminologija
	ducat merska enota	tuji izrazi v javnosti
	izvor besede knjiga	pa tudi
	kaj so bukve	англицизми
	kamela ali velblod, terminologija	старе букве

Upam, da bo blog Bibliotekarska terminologija doživel še kakšno obletnico in uspešno nadaljeval zastavljeno pot, vas pa vabim k branju, razmišljanju in komentiranju! Bodite kritični in ustvarjalni, pokažite na nepravilnosti in če se le da, predlagajte boljšo rešitev, predvsem teh nam pogosto manjka.