Spominčice

Napove oči so modre kot spominčice

Te dni, ko je izbruhnila pomlad v vsej svoji nebrzdani veselosti prebujene narave, so marsikje iz trave pokukale na dan in se razcvetele tudi skromne, skoraj plahe modre drobnocvetne spominčice. Najbolje se počutijo v travi na mokrih tleh, zato se pogosto razraščajo na bregovih potokov, kar se zrcali v variantah slovenskega in hrvaškega imena potočnica. Vrtnarji trdijo, da čiste modre barve med rastlinami ni veliko, vsaj če primerjamo modre cvetove s številom rumenih, rdečih ali belih cvetlic, zato so spominčice še toliko bolj posebne. Na modri barvi se oči spočijejo, modra je barva upanja in zvestobe, to ponazarja tudi ime cvetlice v mnogih jezikih. Njeno latinsko ime, ki se ohranja tudi v nekaterih drugih jezikih, je Myosotis in ni prav nič romantično, izhaja namreč iz grščine, kjer to pomeni "mišje uho", ker so njeni listki takšne oblike (prevod tega imena poznata npr. nemščina in angleščina). Poznavalci trdijo, da obstaja vsaj kakih 50 vrst spominčic, vse pa imajo majhne cvetove modre, roza ali bele barve z rumenim krogcem prašnikov v središču.

Od tujih poimenovanj najbrž vsi najbolje poznamo angleško forget-me-not, ki je bilo zabeleženo že v začetku šestnajstega stoletja in je nastalo kot enostaven prevod francoskega imena. Pomenska sestavina "ne pozabiti" se danes ohranja v številnih jezikih, zanimivo pa je, da med mnogimi samo slovenščina in češčina vsebujeta pomen "spominjati se". Je to dokaz velikega pozitivizma ali apatije, ko pustimo vse propasti in se potem samo še spominjamo . . . ?

Das Vergissmeinnicht, Gabriel Schachinger, München 1886, olje na platnu, 53 x 38,5 cm Vir: Wikimedia Commons

angleško forget-me-not, mouse ear bolgarsko незабравка (nezabravka) češko pomněnka dansko forglemmigej doljna lužiščina njezabyńki esperanto neforgesumino francosko ne m'oubliez pas frizijsko forjit my net gornja lužiščina njezapomnička holandsko vergeet-mij-nietje hrvaško nezaboravak, spomenak, potočnica italijansko nontiscordardimé nemško Vergissmeinnicht, Mäuseohr poljsko niezapominajka portugalsko não-me-esqueças rusko незабудка (nezabudka) slovaško nezábudka slovensko spominčica, potočnica srbsko nezaboravak, spomenak špansko nomeolvides švedsko förgätmigej ukrajinsko незабудка (nezabudka)

Po nemški legendi je dobila cvetlica ime, ko je Stvarnik delil imena vsemu, kar je na zemlji s trudom ustvaril. Poimenoval je vse živali in vse rastline, potem pa utrujen obstal. Takrat je iz trave preplašeno zavpila drobna cvetica: "O, Gospod, ne pozabi me (nem. Vergissmeinnicht)!". Stvarnik se je utrujen ozrl in odgovoril: "To bodi tvoje ime."

V 15. stoletju je veljalo, da tistega, ki nosi s seboj spominčice, ljubljena oseba ne bo nikoli pozabila. Šopek spominčic so takrat dame pogosto nosile kot znak zvestobe in trajne ljubezni. Mlada dama na zgornji sliki hrani v knjigi šopek posušenih spominčic.
Druga, bolj romantična nemška zgodba, opisuje žalosten dogodek. Srednjeveški vitez se je s svojo damo sprehajal po travniku na obrežju reke. Sklonil se je in ji nabral šopek modrih travniških cvetlic, teža železnega oklepa pa ga je zvrnila in padel je v deročo reko. Utapljal se je, zato je z zadnjimi močmi vrgel šopek dami in utegnil ravno še zavpiti: "Ne pozabite me!", potem ga je pogoltnila deroča voda.

Panonsko otožne Spominčice Vlada Kreslina