Spletna knjižnica

© Common-Place

Daleč so že časi, tudi sivolase knjižničarke in sivobradi knjižničarji se jih komajda še spomnimo, ko je bila knjižnica samo knjižnica, nič zabeljena s pridevniki elektronska, e-, digitalna, hibridna. Ko se je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja slovenska knjižnica začela spogledovati z računalnikom, to njenega dobrega imena ni prizadelo, saj je šlo zgolj in samo za podporo kataloga in podobnih bibliografskih zbirk, npr. člankov v takratnih INDOK-centrih. Pa še to se je še vedno dogajalo v precejšnji meri "analogno" – zajemanje in vnos podatkov z na roko ali s pisalnim strojem napisanimi vhodnimi dokumenti in potem še luknjanimi karticami (zopet ročno pretipkavanje na luknjalniku kartic), računalniške obdelave so potekale off-line in zato najpogosteje ponoči, rezultati pa so bili potem shranjeni na magnetnih trakovih in le redkeje na diskih. Sama uporaba pa je bila zopet "analogna", saj sta bibliotekar in uporabnik dobila v roke samo neizmerno obsežne abecedne (spogledovanje z abecednim imenskim katalogom) ali po deskriptorjih urejene izpise (kot predmetni katalog) na značilnem zebrastem papirju v težkih zelenih mapah. Sprememba imena je zato prizadela samo katalog, dolgo se ga je držalo ne prav lepo ime računalniško podprti katalog, kasneje pa so se uveljavila poimenovanja računalniški katalog, elektronski katalog, digitalni katalog, redkeje tudi virtualni katalog. Zanimivo in pohvalno za naše predhodnike je dejstvo, da so bili prvi članki o računalnikih (takrat še "elektronski računalnik") in uporabi računalnikov v knjižnicah objavljeni že v letih 1972 oz. 1973!

Ko pa je začel računalnik "podpirati" poleg kataloga še druge dejavnosti v knjižnici, predvsem pa s prodorom elektronskih virov, je dobivala knjižnica različne nove vzdevke, ki so skušali bolj ali manj posrečeno poudarjati njene nove funkcije, način delovanja, vire ipd., čeprav razločevanje med njimi pogosto ni bilo in med nekaterimi še vedno ni povsem jasno. V nadaljevanju navajam nekaj s temi poimenovanji povezanih terminov in oceno, kdaj so se začeli pri nas uporabljati. Datiranje začetka pojavljanje določenega termina v bibliotekarski strokovni literaturi je seveda zelo nenatančno in zgolj informativno, saj se opira samo na nekaj virov, to so Ekscerpcija starejših strokovnih besedil, ki jo je opravila Bibliotekarska terminološka komisija, Bibliografsko kazalo revije Knjižnica 1957-1986 in Bibliografsko kazalo revije Knjižnica 1987 – 2006, spletna Revija knjižnica – iskanje po bibliografskih podatkih in Korpus bibliotekarstva.

uporaba računalnikov v knjižnicah	1972
računalniška obdelava	1984
računalniško podprta knjižnica	1988
virtualna knjižnica	1993
elektronska knjižnica	1995
WWW	1996
splet, svetovni splet	1997
digitalna knjižnica	1997
hibridna knjižnica	2000
spletni . . .	2000
e-knjižnica	2003
spletna knjižnica	2003

Termin spletna knjižnica je prišel dokaj pozno, ni bil prav pogost in se je uporabljal v zelo različnih zvezah in pomenih, npr. kot poimenovanje povezave na lokalno bazo COBISS ali katalog WinKnj-OPAC pa tudi za Europeano, čeprav je v angleščini ne imenujejo web library, ali redkeje za spletišča, ki so zares namenjena dostopu do elektronskih knjig in njihovi izposoji. V svojem pravem pomenu se je nenadoma začel pogosteje pojavljati s poskusnim delovanjem portala Biblos, kjer si lahko od sredine marca člani desetih slovenskih knjižnic na spletu sami izbirajo in "izposojajo" elektronske knjige v slovenskem jeziku. Več o tej spletni knjižnici lahko preberete v članku ali si "izposojo iz domačega naslanjača" ogledate na posnetku, za bibliotekarje pa je objava Biblos – Testiranje se je začelo! tudi na Biblioblogu.