 |
Od tujih poimenovanj najbrž vsi najbolje poznamo angleško forget-me-not, ki je bilo zabeleženo že v začetku šestnajstega stoletja in je nastalo kot enostaven prevod francoskega imena. Pomenska sestavina "ne pozabiti" se danes ohranja v številnih jezikih, zanimivo pa je, da med mnogimi samo slovenščina in češčina vsebujeta pomen "spominjati se". Je to dokaz velikega pozitivizma ali apatije, ko pustimo vse propasti in se potem samo še spominjamo . . . ?
|
|
Po nemški legendi je dobila cvetlica ime, ko je Stvarnik delil imena vsemu, kar je na zemlji s trudom ustvaril. Poimenoval je vse živali in vse rastline, potem pa utrujen obstal. Takrat je iz trave preplašeno zavpila drobna cvetica: "O, Gospod, ne pozabi me (nem. Vergissmeinnicht)!". Stvarnik se je utrujen ozrl in odgovoril: "To bodi tvoje ime."
V 15. stoletju je veljalo, da tistega, ki nosi s seboj spominčice, ljubljena oseba ne bo nikoli pozabila. Šopek spominčic so takrat dame pogosto nosile kot znak zvestobe in trajne ljubezni. Mlada dama na zgornji sliki hrani v knjigi šopek posušenih spominčic.
Druga, bolj romantična nemška zgodba, opisuje žalosten dogodek.
Srednjeveški vitez se je s svojo damo sprehajal po travniku na obrežju reke. Sklonil se je in ji nabral šopek modrih travniških cvetlic, teža železnega oklepa pa ga je zvrnila in padel je v deročo reko. Utapljal se je, zato je z zadnjimi močmi vrgel šopek dami in utegnil ravno še zavpiti: "Ne pozabite me!", potem ga je pogoltnila deroča voda.
Panonsko otožne Spominčice Vlada Kreslina
Tokratna objava je začela nastajati v upanju, da bo kdo od bralcev v pisanju 
Vse pogosteje se v besedilih srečujemo z raznovrstnimi znaki, ki jih potem mrzlično, najpogosteje neuspešno, iščemo na tipkovnici ali nabiramo iz spustnega menija urejevalnika, ko pa se o njih pogovarjamo, jih znamo le redko brez zadrege tudi poimenovati. Zagonetna so lahko seveda tudi angleška poimenovanja, npr. kljukica na naših šumnikih. Ti znaki sodijo med alfanumerične znake (priznam, da me ob poimenovanju črkovno-številčni znak malce zmrazi), vendar niso ne črke in ne številke. Elektronska pošta nam je v desetletjih rabe že povsem udomačila pred leti še osovraženo 
S spomladanskim enakonočjem se je sklenilo že tretje leto obstoja bloga Bibliotekarska terminologija, enega redkih bibliotekarskih blogov pri nas in najbrž edinega, ki se posveča terminologiji neke izbrane stroke. V tem času je dokaj uspešno premagoval otroške hibe in bolezni, doživljal pa je tudi neprijetnosti kibernetskega nadlegovanja – od lanskega poletja je stalna tarča napadov nekaterih ameriških in britanskih strežnikov, ki ga bombandirajo s t.i. zlonamernimi komentarji, samo v zadnjih dveh mesecih jih je bilo 1.616! Česa vse ljudje ne počno za svojo reklamo, dvomljivi biznis in mogoče "slavo"! Bilo pa je seveda predvsem dosti obiskov občasnih in celo rednih bralcev, zato se prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste blogu z branjem, pripombami in vprašanji vdihnili življenje in potrdili koristnost njegovega obstoja. Več kot deset tisoč vas je bilo v tem času na obisku, nekateri samo enkrat, mnogi pa večkrat in kakih tri tisoč obiskovalcev se redno vrača. Tolikšen obisk je tiho priznanje in ocena, da so objave dovolj zanimive, strokovno utemeljene in morebiti kdaj komu tudi koristne, kar kaže tudi bežen pregled iskalnih izrazov, ki so bralce pripeljali na ta blog (tabela na koncu). Če je tako, je bil dosežen cilj, ki si ga je avtor zastavil ob začetku - da bi se med slovenskimi bibliotekarji in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije, ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, ki jih ni malo. Pri tem seveda nismo spregledali, da se v sodobnem svetu bibliotekarska dejavnost in terminologija prepletata z mnogimi drugimi, kar pogosto odražajo tudi objave na blogu.
V treh letih je števec Google Analytics zabeležil dostop 10.812 posameznikov iz 92 držav, ki so obiskali blog 18.702 krat in opravili skupaj 74.433 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 69 jezikih. Po več kot deset obiskovalcev je bilo iz 34 držav. Evidentirani so bili dostopi iz 539 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (12.000), nato pa Maribora, Celja, Kopra in Kranja, kmalu sledita Beograd in Zagreb, potem pa Pelotas (brazilski Slovenci?), Dunaj, Moskva, Varšava, Bruselj, London, Kiev, Mountain View v Kaliforniji in Pariz. ZDA so s 129 obiski na četrtem mestu za Srbijo in Hrvaško. Nenavadno dosti zanimanja je bilo torej tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini.
Objave
