sobota, 28. avgust 2010

Do terminologists still need a library?

Gostujoče pero - Barbara Inge Karsch

With a computer in every household, free access to online research and lightning-fast search possibilities, do terminologists still need librarians? Is the concept of a public place where books and magazines are stored obsolete? I am pleased to accept Ivan’s invitation to post on the "Bibliotekarska terminologija" and share my thoughts on what libraries and librarians mean to terminologists in today’s fast-paced environments.

When I started out at the Monterey Institute of International Studies in 1994, the department head of the translation and interpretation program, Jacolyn Harmer, took us on a tour to familiarize us with the campus resources. When we came to the library, she introduced to us the head librarian, Ann Flower, as “our future best friend.” And indeed we all became well acquainted with Ann, not merely because most of us had a job in the library during some part of our studies. The worst part of leaving Monterey two years later was leaving behind the wonderful resource that the MIIS library is. Most of us wondered how we would survive as translators without it.

Then, the world started changing: Much of the research material today is available in digital format; and much of what we need, we need instantly. BUT we also need much more of it. More precisely, many of our quick decisions are based on internet resources, but we are also making many more decisions per hour than we did back in the nineties or before that. And I can guarantee you that in many of these terminological decisions, we still need to involve a book, printed material or a library. Let me give you a few examples. Any time you need to coin a new term, you do well in consulting the basic language dictionaries, such as the Websters, the Duden, and so on. As I wrote in What I like about ISO 704, not all colleagues do it, but the better ones rely on the standard works. When I worked on German ERP (Enterprise resource planning ) concepts, I absolutely needed to have access to the standard business books (e.g. Gabler Wirtschaftslexikon). So, there is no question—thorough terminology work requires printed material that is generally more meticulously researched than digital information.

Granted we do need the standard books on our desk, as the trip to the library for every terminological entry—terminologists, in my experience, do between nine and 50 per day—would be too time-consuming. But when we do get stuck in our research, we absolutely will take advantage of the wonderful services that librarians offer today: Corporate libraries, for example, allow you to search resources as well as order new material through the Intranet. I used the Microsoft libraries to order standards as well as publications on background subjects that we were starting to get into. One year, for example, our terminologist group planned to get into ontology management. Since that was a topic that was interesting to other departments at Microsoft, the library already had the main books.

As for the public library, I use it all the time. The United States have a wonderful system of libraries that can get you just about anything you need. For one of my articles on the Profile of a Terminologist in Localization Environments, for example, I needed a very expensive publication. Well, I just ordered it. Now, that I have started my own business, I need to learn a lot about running a business, sales and marketing aspects, business plans, etc. I use the online search to find what is available and then order what I need, as I do not want to own all these publications. Most of us in this international life move a lot and we don’t want to haul around cases and cases of books that we only glance through once. I also go to the library to read magazines in German when I need a break. It gets me out of the house and into an environment that I am very comfortable in.


Entrance terrace to the Mercer Island Library by Barbara I. Karsch

I have had no need to ask the librarians at my local library branch, though. For one, I am pretty good at finding what I need myself; and second the system is so well-designed that users can find what they need themselves. The usability of the system shows that it was built by very capable people, and there is no doubt in my mind that we need them. That the relationship between translators or terminologists and their local library or librarian is not as close anymore as it was in the past, is simply a sign of our times: We aren’t on a first-name basis with the butcher or the baker anymore either—which was true in the village where I grew up. But we still need them.

Tuji KOMENTARJI (6) so objavljeni skupaj.

Gostujoče pero – Barbara Inge Karsch

V blogerskih krogih so znani gostujoči pisci, ki poleg pisanja svojega lastnega bloga občasno gostujejo s svojimi objavami še kod drugod, tako širijo krog svojih bralcev in istočasno obogatijo in razgibljejo vsebino blogov svojih kolegov. Gostujoče bloganje (ang. guest blogging) je tudi tema številnih objav o blogih in bloganju. Občasno bomo take gostujoče pisce gostili tudi na Bibliotekarski terminologiji, prva gostja bo ameriška kolegica Barbara Inge Karsch.

Barbara Inge Karsch je prevajalka, terminološka svetovalka in predavateljica, naturalizirana Američanka nemškega porekla. Živi v Redmondu na skrajnem severozahodu Združenih držav. Prevajalstvo je študirala v Nemčiji, Združenih državah in Avstriji, v tej stroki ima pestre dvajsetletne izkušnje, med drugim je bila do pred kratkim zaposlena v prevajalski in terminološki službi Microsofta v Nemčiji in v ZDA, je aktivna članica ISO Technical Committee 37 (Terminology and other language and content resources), članica številnih mednarodnih komisij in odborov ter dobitnica strokovnih priznanj. Njeno delo je bilo doslej usmerjeno predvsem v razvoj in uporabo komercialnih sistemov za upravljanje terminologije (TMS) kot je npr. Microsoftov Terminology Studio. Terminologija je tudi predmet njene doktorske raziskave. Barbara je zagovornica strokovno in tehnološko brezhibnih in učinkovitih procesov, kar je uspešno dokazala z načrtovanjem, razvojem in izvedbo postopkov ter rešitev za Microsoftov Term Studio. Bila je mentorica strokovnim kolegom in je zelo uspešno na različne načine neposredno ter z elektronskimi orodji izobraževala in usposabljala prevajalce in terminologe. Kot terminologinja je sodelovala pri razvoju in oblikovanju izrazja za mnoge programske proizvode na nemškem in angleškem jezikovnem področju, v prevajalstvu pa se je temeljito angažirala na različnih strokovnih in znanstvenih področjih. Sedaj je samostojna svetovalka za prevajalstvo in terminologijo, kar je tudi predmet njenega bloga BIK Terminology - Solving the terminology puzzle, one posting at a time. Je ljubiteljica narave in športa, bila je sedmerobojka in še vedno se ukvarja s tekom in jogo. Na Olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 je bila uradna prevajalka. Obvlada angleško in nemško (oboje kot materni jezik) ter francosko in latinsko.

Na provokativno vprašanje, kako kot prevajalka in terminologinja pri Microsoftu, uporabnica in tudi avtorica spletnih terminoloških orodij gleda na "tradicionalno" knjižnico in knjižničarja, je odgovorila s prispevkom Do terminologists still need a library?. Tokrat nekoliko lahkotnejše, bolj počitniško branje, naslednjič pa še kaj resnejšega o terminoloških vprašanjih.

Več o Barbari je v njenem javnem spletnem profilu na LinkedIn in plaxo:

petek, 13. avgust 2010

Knjižnica v 100 jezikih

Po oceni strokovnjakov (Austin, Peter. K.: 1000 Languages : The Worldwide History of Living and Lost Tongues. London, 2008) je danes na svetu še okrog 6900 jezikov, od tega v Evropi okrog 239. Glede na demografska, ekonomska in družbenopolitična dogajanja predvidevajo, da bo do konca tega stoletja do 90 odstotkov teh jezikov izginilo. Porazdelitev jezikov na zemeljski obli je zelo neenakomerna tako geografsko kot tudi glede na število govorcev, saj segajo od zelo velikih, ki jih govori več sto milijonov ljudi, do zelo majhnih, ki jih govori le še nekaj oseb. Porazdelitev spominja na bibliotekarjem znani Bradfordov zakon, saj samo 4 odstotke jezikov (okrog 275) govori kar 96 odstotkov svetovnega prebivalstva, na drugi strani pa 4 odstotki prebivalstva govorijo preostalih 96 odstotkov jezikov. Osem največjih jezikov ima po več kot 150 milijonov govorcev in obsega 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Več kot polovico jezikov govori le še po 10.000 govorcev, kar čez četrtino jezikov pa le po 1000 ljudi. V primerih najbolj ogroženih jezikov, ti so predvsem v Ameriki in Avstraliji, govori posamezni jezik le še kak par ostarelih ljudi in je jasno, da za njimi ne bo več materni jezik nikomur oz. ga nihče več ne bo govoril.

Med enajst jezikov z največ govorci sodi danes:

  • kitajščina – 1,2 milijarde
  • angleščina – 760 milijonov
  • hindi – 490 milijonov
  • španščina – 417 milijonov
  • ruščina – 277 milijonov
  • bengalščina – 230 milijonov
  • arabščina – 205 milijonov
  • portugalščina – 191 milijonov
  • francoščina – 128 milijonov
  • nemščina – 128 milijonov
  • japonščina – 122 milijonov
Pogosto govorimo o svetovnih jezikih, to so tisti jeziki, ki se uporabljajo tudi daleč čez območje nastanka, kjer jih govorijo ti. domorodci. V zgodovini so bili to predvsem jeziki imperijev, ki so se politično, geografsko, gospodarsko, kulturno in tudi jezikovno širili daleč izven matične domovine. Danes (ameriška) angleščina brez težav izpodriva vse ostale svetovne jezike. V spodnji tabeli so svetovni jeziki na začetku seznama, za njimi pa še ostali jeziki po abecedi.

Slovenščina spada z dvema milijonoma govorcev med manjše jezike in na srečo ne kaže znakov (resne) ogroženosti. Med evropskimi jeziki govori toliko ali še manj ljudi naslednje jezike:

  • makedonščina – 2 milijona
  • oksitanščina – 1,5 milijona
  • latvijščina – 1,5 milijona
  • estonščina - 1,1 milijona
  • valižanščina – 700.000
  • baskovščina – 650.000
  • frizijščina – 421.000
  • islandščina – 300.000
V preteklosti so služili za spoznavanje jezikov, sporazumevanje in prevajanje tiskani slovarji, ki jih najbrž ni mogoče prešteti. Knjižnica je beseda, ki je nekateri jeziki ne poznajo, predvsem seveda tisti, ki jezika ne zapisujejo, ker potem tudi knjižnic ne potrebujejo. Tam pa, kjer jo poznajo, sodi seveda med pomembnejše besede splošnega besednjaka. Klasičen večjezični slovar 26 jezikov in v njem besedo knjižnica smo že predstavili. Dandanes se pojavlja na spletu vse več elektronskih slovarjev, tudi v za nas razmeroma eksotičnih in neznanih jezikih. Najpogosteje so to dvojezični prevajalni slovarji v povezavi z angleščino. Obstajajo tudi taki, ki povezujejo večje število jezikov in iz takega smo tokrat izpisali ustreznike besede knjižnica v stotih jezikih in ustreznih pisavah. Avtorji trdijo, da obsega slovar 180 jezikov, v vseh knjižnice nismo našli.
Zahvaljujem se bralki Martini, da je spomnila na tibetanščino.


Vir: Logos





Vir: A multilingual translation dictionary

Tibetan

Vir: English to Tibetan Online Dictionary

Znakovni jezik (ameriški ASL)

Pa še knjižnica v 100 jezikih nekoliko drugače. Projekt "Knjižnica stotih jezikov" je izvedlo mesto Linz kot Evropska prestolnica kulture leta 2009. Četrtina prebivalcev mesta je priseljencev iz drugih jezikovnih sredin in tem je Knjižnica stotih jezikov namenjena, vsak od njih naj bi v njej našel knjigo v svojem jeziku. Po Ranganathanu . . .

O tem, kako (šaljivo) so knjižnico skušali poimenovati naši pradedje, pa v eni naslednjih objav.

sreda, 11. avgust 2010

Še enkrat o uporabnikih in bibliotekarski latovščini

Ob brskanju po katalogih in spletnih straneh slovenskih knjižnic, pa navodilih za iskanje in/ali pisanje (npr. seminarskih ali zaključnih nalog), sem se ponovno vprašal, koliko in kako povprečen uporabnik vse to razume. Jaz nekaterih stvari nisem razumel . . .

Omejil se bom samo na nekaj ključnih in za komuniciranje z uporabniki temeljnih izrazov, ki se pojavljajo na uporabnikom namenjenih spletnih straneh knjižnic in dovolj ilustrirajo vprašanje razumevanja:

  • monografska publikacija - monografija
  • serijska publikacija - serija
  • serijske publikacije, periodika
  • revije in periodika
  • e-periodika - e-revije - e-časopisi
  • publicistika
  • Periodika za otroke. Revije lahko naročite v šoli do . . .
  • . . . v časnikih, revijah in drugem periodičnem tisku. (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah)
  • K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), časopise, spomenice in podobno . . .
  • podatkovna zbirka – baza – baza podatkov – podatkovna baza – zbirka (člankov, revij, knjig . . .)
  • full-text (in množica bolj ali manj posrečenih različic)
Marsikdo me bo gotovo takoj označil (ali po naše tagiral), da dlakocepim, saj to so vendar osnovni izrazi bibliotekarske stroke brez katerih ne gre. Da, so, vendar v strokovnem komuniciranju, ne pa tam, kjer bi morali uporabniku na jasen, nedvoumen in predvsem razumljiv način kaj sporočiti in razložiti. Pa se celo sami zapletamo z uporabo sopomenk, ki včasih to niti niso (npr. periodika in revije). Kolegica se je ob prenovi spletišča matične inštitucije, s tem pa seveda tudi knjižnice, pogovarjala z urednikom spletnih strani, ki je kategorično skoraj vzrojil: "Kaj pa to? Kaj je to Katalogi? Kdo pa ve kaj je to?! Napišite COBISS, da bo kdo razumel, kaj hočete!". Brez komentarja . . .

Ponovno se bom naslonil na nekaj tujih študij in analiz (*1), ki kažejo prav presenetljivo sliko, kako in kaj uporabniki v komuniciranju s knjižnico razumejo, ali bolje, česa vse ne razumejo, čeprav se nam povsem jasno zdi, da bi morali razumeti.

Če smo v prvem zapisu Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi? navajali primere bolj zapletenih izrazov (npr. Boolova logika, kontrolirani slovar, signatura ipd.), bomo tokrat spregovorili o najosnovnejšem pa vendarle problematičnem.

Uporabniki spletnih strani šolskih in visokošolskih knjižnic (glej Jurkowski) so imeli težave s pravilnim razumevanjem:

  • kratice in okrajšave (ki pa so v slovenščini na srečo redkejše)
  • podatkovna zbirka (zbirka, baza, baza podatkov, podatkovna baza)
  • knjižnični katalog [sic!]
  • e-časopisi, e-revije
  • medknjižnična izposoja
  • periodika, serijske publikacije
  • viri, e-viri
in so pogosto napačno razumeli celo
  • knjižnični katalog [sic!]
  • podatkovna zbirka (zbirka, baza, baza podatkov, podatkovna baza)
  • e-časopisi, e-revije
Naslednji primer nazorno kaže, kaj vse si uporabniki lahko predstavljajo pod izrazom OPAC oz. kaj bi želeli, da bi na zaslonu pisalo tam, kjer se OPAC skriva:


Vir: Odin L. Jurkowski: School library web site terminology

Kot pravi avtor članka v uvodu, ". . . uporabljajo šolski knjižničarji tako kot večina strokovnjakov svojo terminologijo, ki ji laik težko sledi. Ta obsega vse od posameznih, za disciplino značilnih besed, do sinonimov in drugih alternativnih poimenovanj, ki omogočajo natančnejše in bolj specifične pomene in odtenke, pa kratice in okrajšave za hitrejše komuniciranje, pri čemer je očitno na razpolago obsežen izbor besed, ki hitro narašča. To je pač naraven stranski proizvod visokega znanja na določenem strokovnem področju in način, kako z jezikovno pregrado zaščititi posest nad svojo disciplino. Kakor koli že, na področju izobraževanja in storitev, kar je knjižničarstvo, je treba strokovno terminologijo študente učiti in jo razlagati na način in s ciljem, da zmanjšamo zmešnjavo in razlikovanje med izbranimi besedami in njihovim pomenom. Knjižnične spletne strani so eno glavnih področij, kjer je ta cilj zelo očiten. Če uporabnik ne prepozna pomena izbranih besed ali če mora celo zapravljati čas s klikanjem sem in tja, da poskuša uganiti, kaj pravzaprav pomenijo, ga takšna stran frustrira in odbija. Spletni vmesnik je v tem primeru čista polomija."

Primer izobraževalnega videa z razlago terminologije, vezane na uporabo podatkovnih zbirk:


Whether you've never used a database or if you just need a refresher course, this tutorial will help you learn about the different terms we use when discussing library databases.
Vir: Odin L. Jurkowski: School library web site terminology


Kupersmith, John: Library Terms That Users Understand. Presentation at Internet Librarian 2005


(*1)
  • Odin L. Jurkowski: School library web site terminology. Library Hi Tech, 2007 ( 25) št. 3, pp. 387 - 395
  • Kupersmith, John: Library Terms That Users Understand
  • Kupersmith, John: Library terms evaluated in usability tests and other studies
  • četrtek, 05. avgust 2010

    Knjiga in knjižnica v 26 jezikih

    Knjige so eden glavnih načinov razširjanja znanja in idej med ljudmi. (*1)

    Nehvaležno je brskati po preteklosti in iskati slavne prednike, prej ko slej je bil kdo od njih tolovaj ali vsaj nebodigatreba, ki bi se ga človek prej sramoval kot se z njim hvalil. Tudi z jezikom in besedami je tako, v Babilonskem stolpu so se jeziki pošteno in prav prešuštniško premešali in skrivne sorodstvene vezi se odsihmal razpredajo po vsem svetu. Za knjigo in knjižnico bi človek prisegel, da sta čistokrvni Slovenki, pa ni tako. Katalog, revija, paginacija, kartoteka, informacija ipd. imajo vsaj pedigre in prihajajo iz klasičnih ali pomembnih sodobnih jezikov, knjiga in knjižnica pa sta se pritepli čez Kolpo in so ju naši predniki nekaj časa odklanjali kot hrvatizem. "Beseda knjiga je pri nas mlajša [kot bukvice], zato pa je že dolgo znana vsem Vzhodnim Slovanom, ki so si jo po vsej priliki izposodili ob turškem posredovanju iz kitajščine (k'üen, novo king). Naši predniki so imeli torej bukve" (Suhadolnik, str. 75). Še v 19. Stoletju je bilo tako. V Prešernovih besedilih se pojavlja knjiga trikrat (kadar se je norčeval ali mislil na ostale Slovane, npr. puščica o Čopovih knjigah-figah, sonet o šalobardah), bukve pa devetkrat (kadar je pisal o slovenskih zadevah, npr. Nova pisarija, zasebna pisma). Nič bolje se ni godilo knjižnici, ki so jo hrvaški leksikografi zasledili že leta 1564, pri nas pa se je menda najprej pojavila na Štajerskem, leta 1844 se je pojavila še v Bleiweisovih Novicah, zares pa je dobila domovinsko pravico šele na prelomu iz 19. v 20. stoletje skupaj z biblioteko.

    Kako vse so knjižnico poimenovali naši predniki pa v eni naslednjih objav.

    Skromen večjezični slovar, ki samo tabelarično navaja ustreznike v 26 jezikih, je med tisoč izbranih besed uvrstil tudi knjigo in knjižnico. Poglejmo, kako je s tema besedama v angleščini, arabščini, češčini, danščini, esperantu, finščini, francoščini, grščini, hebrejščini, indonezijščini, italijanščini, japonščini, jidišu, madžarščini, nemščini, nizozemščini, norveščini, poljščini, portugalščini, romunščini, ruščini, srbščini, svahiliju, španščini, švedščini in turščini:


    Vir: Bergman, Peter M. : The Concise Dictionary of 26 Languages in Simultaneous Translations. New York, 1968

    Že na prvi pogled je očitno, da so romanski jeziki z redkimi izjemami izpeljali poimenovanje za knjigo iz latinske besede liber, germanski pa iz starogermanskega korena bōk-, ki pomeni bukev, saj so rune vrezovali v bukove ploščice. Naše bukve so pomensko prav tako povezane z drevesom oz. vrsto lesa. Slovanski jeziki (pa tudi madžarščina) so besedo prevzeli iz stare turščine, ta pa si je izposodila kitajsko besedo za »zvitek«, iz te družine je tudi naša knjiga. Grki so ohranili izpeljanko iz poimenovanja za papirusovo lubje, ki je nastalo iz feničanskega krajevnega imena Byblos, pristaniškega mesta, od koder so uvažali surovino za izdelavo papirusovih zvitkov. Od tod tudi izpeljanka biblioteka, ki se je ohranila v večini jezikov. Tudi v slovenščini jo imamo, drži pa se je pridih zastarelosti in zadržane resnosti.
    Ste vedeli, da ima ena od večjih slovenskih knjižnic v svojem uradnem nazivu še vedno Biblioteka . . . ? (*2)


  • (*1 Wikipedija
  • (*2) Biblioteka SAZU
  • Bezlaj, France: Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana, 1976-2007. - 5 zv.
  • Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, 2003
  • Suhadolnik, Stane: Terminološki oris besede "knjižnica". Knjižnica, 3 (1959), št. 1/4, str. 73-76
  • Bergman, Peter M. : The Concise Dictionary of 26 Languages in Simultaneous Translations. New York, 1968
  •