Omejil se bom samo na nekaj ključnih in za komuniciranje z uporabniki temeljnih izrazov, ki se pojavljajo na uporabnikom namenjenih spletnih straneh knjižnic in dovolj ilustrirajo vprašanje razumevanja:
- monografska publikacija - monografija
- serijska publikacija - serija
- serijske publikacije, periodika
- revije in periodika
- e-periodika - e-revije - e-časopisi
- publicistika
- Periodika za otroke. Revije lahko naročite v šoli do . . .
- . . . v časnikih, revijah in drugem periodičnem tisku. (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah)
- K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), časopise, spomenice in podobno . . .
- podatkovna zbirka – baza – baza podatkov – podatkovna baza – zbirka (člankov, revij, knjig . . .)
- full-text (in množica bolj ali manj posrečenih različic)
Ponovno se bom naslonil na nekaj tujih študij in analiz (*1), ki kažejo prav presenetljivo sliko, kako in kaj uporabniki v komuniciranju s knjižnico razumejo, ali bolje, česa vse ne razumejo, čeprav se nam povsem jasno zdi, da bi morali razumeti.
Če smo v prvem zapisu Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi? navajali primere bolj zapletenih izrazov (npr. Boolova logika, kontrolirani slovar, signatura ipd.), bomo tokrat spregovorili o najosnovnejšem pa vendarle problematičnem.
Uporabniki spletnih strani šolskih in visokošolskih knjižnic (glej Jurkowski) so imeli težave s pravilnim razumevanjem:
- kratice in okrajšave (ki pa so v slovenščini na srečo redkejše)
- podatkovna zbirka (zbirka, baza, baza podatkov, podatkovna baza)
- knjižnični katalog [sic!]
- e-časopisi, e-revije
- medknjižnična izposoja
- periodika, serijske publikacije
- viri, e-viri
- knjižnični katalog [sic!]
- podatkovna zbirka (zbirka, baza, baza podatkov, podatkovna baza)
- e-časopisi, e-revije
Vir: Odin L. Jurkowski: School library web site terminology
Kot pravi avtor članka v uvodu, ". . . uporabljajo šolski knjižničarji tako kot večina strokovnjakov svojo terminologijo, ki ji laik težko sledi. Ta obsega vse od posameznih, za disciplino značilnih besed, do sinonimov in drugih alternativnih poimenovanj, ki omogočajo natančnejše in bolj specifične pomene in odtenke, pa kratice in okrajšave za hitrejše komuniciranje, pri čemer je očitno na razpolago obsežen izbor besed, ki hitro narašča. To je pač naraven stranski proizvod visokega znanja na določenem strokovnem področju in način, kako z jezikovno pregrado zaščititi posest nad svojo disciplino. Kakor koli že, na področju izobraževanja in storitev, kar je knjižničarstvo, je treba strokovno terminologijo študente učiti in jo razlagati na način in s ciljem, da zmanjšamo zmešnjavo in razlikovanje med izbranimi besedami in njihovim pomenom. Knjižnične spletne strani so eno glavnih področij, kjer je ta cilj zelo očiten. Če uporabnik ne prepozna pomena izbranih besed ali če mora celo zapravljati čas s klikanjem sem in tja, da poskuša uganiti, kaj pravzaprav pomenijo, ga takšna stran frustrira in odbija. Spletni vmesnik je v tem primeru čista polomija."
Primer izobraževalnega videa z razlago terminologije, vezane na uporabo podatkovnih zbirk:
Whether you've never used a database or if you just need a refresher course, this tutorial will help you learn about the different terms we use when discussing library databases.
Vir: Odin L. Jurkowski: School library web site terminology
Kupersmith, John: Library Terms That Users Understand. Presentation at Internet Librarian 2005
(*1)
Objave
Sem sveže upokojena višja knjižničarka. S polno delovno dobo. Nisem mnogo izposojala ali imela največ stika z uporabniki, ker sem delala strokovno obdelavo večinoma monografij. Kaj je to, strokovna obdelava? Odkar smo začeli v knjižnicah vnašati podatke v COBISS, sem to vnašala. Po mednarodnih pravilih, v NUK-u prirejenih v slovenščino in za Slovenijo. Nekaj sem pa vseeno imela opravka tudi z uporabniki ali s praktikanti. Moja dolžnost ni bila izobraževanje uporabnikov, samo včasih sem morala dežurati v čitalnici predvsem zadnja leta. Takrat sem uporabnikom vedno preprosto povedala, kaj pomeni bibliotekarska terminologija. Ker sem si tudi zase vse tako preprosto obrazložila. V praksi pa res ne potrebuješ strokovnih definicij. Kot uporabnik moraš poznati praktično uporabo.
OdgovoriIzbriši