Prijetne praznike in srečno, zdravo ter uspešno 2014!

© photobucket

Drage kolegice in kolegi, bralci in obiskovalci bloga Bibliotekarska terminologija! Ob prehodu starega leta v novo, ko se veselimo uspehov iztekajočega se leta in tokrat najbrž bolj kot kdajkoli doslej želimo, da naslednje ne bi bilo slabše, vam želim prijetno praznovanje in mnogo zdravja, sreče ter osebnih pa tudi strokovnih uspehov v prihajajočem letu 2014! Naj se nam uresničijo vse skrite želje! Janez

Flipbook - Kineograf ali folioskop?

© iTunes FlipBook

O nekaterih nekoliko manj znanih ali celo nenavadnih oblikah knjig smo tukaj že nekajkrat govorili in zanje skušali najti ustrezna slovenska poimenovanja tam, kjer jih še nimamo ali pa jih ne poznamo (npr. Skokica). Pri tem nismo bili vedno uspešni in na to me je ponovno spomnila kolegica Alja ta teden z vprašanjem, kako bi poimenovali v slovenščini to, kar je v angleščini flip book (tudi flipbook). Gre za nekaj lističev, lahko tudi zajeten snopič, z risbami, slikami, lahko tudi fotografijami, ki si sledijo z majhnimi spremembami in ob hitrem listanju (kretnja kvartopirca s palcem) dajejo vtis, da se ljudje in predmeti na slikah premikajo. Prve take knjige so se pojavile leta 1868 z imenom kineograph (gibljive slike). Predstavljajo enega od zgodovinskih gradnikov, ki so pripeljali od najstarejših "naprav" za animacijo slike (zoetrop so menda uporabljali Kitajci že okrog začetka našega štetja) do kinematografa in današnjega videa. Danes so to najpogosteje risanke za otroke, vendar so lahko namenjene tudi odraslim in jih sestavlja serija risb ali fotografij. Na spletu je tudi precej strani, posvečenih ljubiteljem teh knjižic, navodilom za njihovo izdelavo (npr. Flippies, Flipbook), obstajajo celo aplikacije za pametne telefone, s katerimi je mogoče narediti elektronski kineograf, v Nemčiji in Avstriji pa je bil že nekaj let zapored tudi festival ljubiteljev tega izdelka.

O tej vrsti knjige sem pred časom na blogu že pisal ( Kako se reče . . . ?), vendar primernega slovenskega poimenovanja nisem našel in tudi komentarjev bralcev s predlogi ni bilo. "Flipbook" ostaja torej v slovenščini še vedno nedorečen. Animiranka (ali animirana slikanica) je najbrž presplošno poimenovanje, saj bi pod »animirana« knjiga sodilo še več drugih oblik (menda sodi v skupino animiranih igrač). Poleg tega se animiranka vse pogosteje uporablja za elektronsko vsebino z animiranim filmom, ki ga sestavljajo risbe ali fotografije (npr. Coocoo). V nekaterih drugih jezikih se je ohranila tujka folioskop (španščina, portugalščina, francoščina), v poljščini in ruščini pa kineograf. Samo pri Nemcih (Daumenkino, kar bi bilo pri nas dlančni kino) in Francozih (cinéma de poche – žepni kino) sem zasledil lasten izraz.

poljsko	- kineograf
nemško	- Daumenkino, Abblätterbuch
špansko	- folioscopio
francosko	- folioscope, feuilletoscope, cinéma de poche
nizozemsko	- folioscoop
portugalsko	- folioscópio
rusko	- кинеограф

V slovenskih besedilih se ti tujki tu in tam vendarle pojavljata, reprezentativni korpus slovenskega jezika Gigafida je zabeležil kineograf enkrat in folioskop petkrat, tega najdemo dvakrat tudi v korpusu Nova beseda. Slovar tujk (CZ, 2002) jih ni zajel. Glede na situacijo predlagam uporabo izraza animirana knjiga, kadar govorimo o knjigah z gibljivimi slikami nasploh (bodisi elektronska knjiga z videosekvencami ali pa tradicionalna tiskana s sličicami na posameznih listih) in je kontekst dovolj širok in nespecifičen, če pa gre za natančno poimenovanje prav te oblike, o katerih je bilo govora v tej objavi, je najbrž rešitev samo v tujki folioskop.

Nekatere od sorodnih pripomočkov za uprizarjanje gibljivih slik iz preteklosti, katerih uporaba pa je zamrla, predstavlja tudi Wikipedia (npr. flipbook, électrotachyscope, phenakistoscope, praxinoscope, thaumatrope, zoopraxiscope, zoetrope).

Vir: cowboy flip book from JL Watkins on Vimeo.

Vir: Flip-Book Animation from Julian Hölzer on Vimeo.

Do kod naj sega besedotvorna fantazija ?

© Musings of a Corporate Consigliere

Po dokaj dolgem po(l)letnem odmoru, ki pa ni posledica (samo) lenarjenja, začnimo terminološko jesen s čim lažjim in ne preveč problematičnim. Tega je dovolj in preveč na zalogi za kasneje! Pisanja se je še toliko laže lotiti, ker je današnja zadeva resna in komična hkrati, pa še sosedom se je lažje smejati kot samemu sebi. Slaba tolažba, saj se je nekaj podobnega pred časom dogajalo tudi pri nas, a o tem na koncu sestavka.

Nedavno tega je (konec septembra in v začetku oktobra ob Evropskem dnevu jezikov) potekal čisto pravi javni razpis Kulturnega centra Novi Sad in Javnega komunalnega podjetja "Informatika" za novo besedo, ki bi v srbskem jeziku nadomestila tujki "digitalizacija" in "digitalno". Konkurz je potekal v maniri evrosongov in nacionalnih talentov, zato rezultat seveda ni mogel izostati. Na veliko veselje enih in zaprepadenost ter zgražanje drugih je kot najboljši prispeli predlog zmagala beseda "ubrojčavanje". Po navodilih razpisne komisije naj bi se besede v začetku, dokler se ne primejo, uporabljale vzporedno ("Novi pojam će u prvobitno biti korišćen u zagradi nakon postojećeg digitalizacija (ubrojčavanje), digitalizovano (ubrojčano), digitalno (brojčano), digitalizovati (ubrojčavati ili ubrojčati, u zavisnosti od glagolskog vida"). Sama zmagovalna beseda in seveda tudi način "izbiranja" novih izrazov sta povzročila v javnosti nemalo nemira in razprav, za okus navajam samo objavo in komentarje za Radio 021 in članek v rumenem tisku. Vse skupaj se je preselilo tudi na družbena omrežja, kjer seveda prevladujejo šale in norčevanje (npr.: "Ako je srpska reč za digitalizaciju ubrojčavanje, onda bi hard disk mogao biti čvrsnik" ali namig na potencirano jezikovno izvirnost sosedov "zajebali smo i Hrvate"), za nameček pa je začinjeno še s sumom oz. očitkom, da so na vodilnih položajih institucij, ki sta vse skupaj zakuhali, simpatizerji oz. nastavljenci politične organizacije Treća Srbija (ki je sredi oktobra postala stranka). Vihar ni mogel mimo televizije, ki je (na srečo) povabila na pogovor tudi strokovnjake jezikoslovce.

RTVojvodine - Intervju z jezikoslovko prof. Svenko Savić

Večina narodov je besede digital, digitize, digitization prevzela in bolj ali manj prilagodila rabi svojega jezika, kot smo tudi mi povsem posvojili digitalen, digitalizirati, digitalizacija. Ena redkih izjem so Francozi, ki so že zgodaj uveljavili svoje iz besede števka (digit) izpeljane oblike. Teh se trdno, dosledno in brez sramu oklepajo in niti na misel jim ne pride, da bi se jim odpovedali.

numérique	digitalen, elektronski	npr. catalogue numérique
numériser	digitalizirati
numérisateur, numériseur	skener
numérisation	digitalizacija	npr. numérisation de livre
numérisé	digitalen, elektronski

Pa nazaj v Slovenijo. Tudi mi imamo talente in tudi mi imamo natečaje za najboljšo besedo. Leta 2012 so bili ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, v Atriju ZRC razglašeni trije zmagovalni glagoli za prostovoljstvo, ki jih je v okviru natečaja Bodi UP! Slovenska filantropija iskala skupaj z mladimi in širšo javnostjo. Prispela je kar pisana rešta 369 predlogov (večina se jih začne s črko d, meni so zelo všeč npr. dobroveziti, brezdenariti, dašdobiti, ejtučositi . . .), ki jih je žirija ocenila takole: "Zbirka prispelih glagolov kaže izjemno raznolikost v ubesedovalnem procesu, preizkušanje v jezikovni ustvarjalnosti, pravi mavrični lok prizadevanja mladih v iskanju vsebinsko čim bolj povednih, izrazno zanimivih in obenem izvirnih glagolov za prostovoljstvo" . . . V svojem govoru ob razglasitvi zmagovalnih glagolov je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prof. dr. Marko Snoj, pozdravil vse starše in botre nove besede, ki bo odslej naša skupna. »Uporabljajmo jo in jo imejmo radi. Ker je tudi naš inštitut eden njenih botrov, jo v življenje pospremljamo z uvrstitvijo v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, kar že skoraj zagotavlja njeno pojavitev v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Besedi želim tako kot Tinkara in Rožle Kekcu: Srečno!« (Vir: Slovenija prostovolji!). Beseda je čisto zares našla svoj prostor pod soncem in jo prav zares najdemo v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (2013).

O tem se je takrat v svojem Jezikovnem kotičku časopisa Misli slovensko razpisal tudi dr. Marko Stabej (Iskanje najdenega glagola), o tvorbi novih besed pa zaključil: " . . . naredimo jih takrat, ko se nam zdi, da jih res potrebujemo. Bodisi zaradi večje natančnosti poimenovanja bodisi zaradi boljše izraznosti, zaradi veselja nad novim ali naveličanosti s starim … če bodo besede dobre, se bodo prijele – in našle bodo tudi pot v slovar. Ko bi le našel dober sodobni slovar slovenščine pot do nas!

Janez Vesel Koseski Vir: Wikipedija	Janez Vesel Koseski: Kdo je mar? Kmetijske in rokodelske novice v sredo 5. Velikega serpana 1846, List 31 Vir: dLib.si

"Koseskizmi" in "gromovniška" poezija slavljenega Jovana/Janeza Vesela Koseskega so bili vedno hvaležen predmet kritik, smeha in zabavljanja vse od Levstika do danes.

Mednarodna znanstvena konferenca CORPORA2013

© International scientific conference   "Corpus linguistics"

Korpusno jezikoslovje je sodobna veja jezikoslovja, ki raziskuje značilnosti in zakonitosti naravnega jezika na podlagi obsežnega empiričnega vzorca besedil iz vsakdanje javne jezikovne rabe. V jezikoslovju je korpus oziroma besedilni korpus velika in strukturirana zbirka besedil, navadno grajena, hranjena in obdelana računalniško. Korpuse se uporablja za statistične analize pisanega in/ali govorjenega jezika, za preverjanje pojavitev besed in besednih zvez ali pa za potrditev lingvističnih pravil v določenem jeziku. So tudi nepogrešljivo in nadvse koristno orodje ob pripravi splošnih in tudi terminoloških slovarjev. Korpuse so že v predračunalniškem času izdelovali tudi ročno, taki so bili seveda prava redkost in skoraj čudež, danes pa so to praviloma računalniške zbirke podatkov shranjene na digitalnih medijih in nekatere tudi javno dostopne na spletu. Prvi digitalizirani besedilni korpus (Brown Corpus) vsebuje besedila v ameriški angleščini in je nastal že v šestdesetih letih preteklega stoletja. Korpusi druge generacije so povezani z razvojem tehnologije, ki omogoča njihovo delovanje in uporabo, in so nastali v sodelovanju raziskovalnih, univerzitetnih in pogosto tudi založniških okolij. Prosto dostopna reprezentativna referenčna jezikovna korpusa za slovenski jezik sta Nova beseda in Gigafida, nekaj pa je tudi za posebna strokovna področja specializiranih korpusov, vendar vsi niso javni ali pa za njih pogosto ne vemo (npr. dvojezični Evrokorpus - vzporedni korpus prevodov ali pa Vayna s četrt milijona besed iz 360 časopisnih člankov, ki so v času od aprila do avgusta 1998 obravnavali ti. "verbalne napade na JLA" (malo manj mladi se še spominjamo procesa JBTZ). O vseh naštetih sem na tem mestu pred časom že nekajkrat pisal. Dokaj bogat specializiran besedilni korpus imamo Slovenci tudi za področje bibliotekarstva, to je Korpus bibliotekarstva, ki je prosto dostopen na straneh tega bloga in o katerem je bilo tudi že dovolj napisanega. Pred kratkim smo ga uspešno predstavili tudi širši mednarodni strokovni javnosti jezikoslovcev na znanstveni konferenci v St. Petersburgu.

Katedra za matematično lingvistiko na Državni univerzi v St. Petersburgu je letos konec junija v sodelovanju z Inštitutom za jezikoslovne študije Ruske akademije znanosti in Oddelkom za aplikativno jezikoslovje Ruske državne pedagoške univerze A. I. Hercena že petič organiziral bienalno mednarodno znanstveno konferenco o korpusni lingvistiki Corpora 2013. Uredniški odbor je z veseljem sprejel našo prijavo in nas po predstavitvi s korpusom povezanih aktivnosti in analiz še posebej povabil k sodelovanju v skupino specializiranih korpusov. Konference se je udeležilo 67 strokovnjakov iz 14 držav (Rusije, ZDA, Nemčije, Velike Britanije, Slovaške, Češke, Belorusije, Poljske, Italije, Finske, Francije, Koreje, Belorusije In Slovenije). 54 predstavitev (Program) je obravnavalo različne praktične in teoretične vidike izgradnje in uporabe korpusov v različnih jezikih in na različnih nivojih (pisana in govorjena besedila, knjižni jezik in narečja, splošni in strokovni jezik, starejša besedila ipd.) ter rezultate analiz na področju morfologije, sintakse, semantike in jezikovnih primerjav. Zajeten konferenčni zbornik je zašel tudi v NUK-ov fond (Trudy meždunarodnoj konferencii "Korpusnaja lingvistika - 2013", 25-27 ijunja 2013 g., Sankt-Peterburg / [otvetstvennye redaktory V. P. Zaharov, O. A. Mitrofanova, M. B. Hohlova]. - Sankt-Peterburg : Izdatelʹstvo SPBGU, 2013. - 480 str.), na srečo pa so vsi članki, večina predstavitev in tudi videoposnetkov nastopov dostopni na spletu. Slovenski prispevek Slovene Specialized Text Corpus of Library and Information Science – an Advanced Lexicographic Tool for Library Terminology Research (članek, predstavitev, videoposnetek - žal zelo slaba kvaliteta zvoka) je naletel na dokajšnje zanimanje, kar kažejo tudi nekateri pokonferenčni odmevi.

"Poslušanje v cirilici."	Pri nas na severu je bilo 34, v Ljubljani pa 19°C.	V muzeju Univerze.

Ne, ni pokopališče. Na kamnih so ploščice z napisi univerz, s katerimi sodeluje Državna univerza v St. Petersburgu	Med znanimi alumni Univerze sta tudi predsednika.
Ruska nacionalna knjižnica je vsak zadnji torek v mesecu zaprta.	Carskoe selo – krajevna knjižnica nedaleč od svetovno znanih carskih palač.