Ljubiči in roza romani

Roza roman - Tipičen primerek nemškega kolportažnega ljubezenskega romana po 2. svetovni vojni. Pomembna informacija je na ovoju desno zgoraj: tisk z večjimi črkami! © gettyimages

S pešanjem poletnih barv in neusmiljenim odmikom že skoraj pozabljenega počitniškega časa se je zaključilo tudi obdobje, ko so ljubiči napolnili celo popotne cajne marsikaterega bralca, ki sicer prisega samo na izbrano in kakovostno literaturo, druge pa se niti s palico ne dotakne. Na dopustu, predvsem pa na plaži, so ljubiči zagotovo prevladujoče branje, navadno žepnega formata in mehko vezani, izposojeni v knjižnici, posvaljkani in s platnicami, ki so zaradi "enoročnega" branja zavite okrog hrbta, zašpehani s faktorjem 30 in več pa seveda okrašeni z oslovskimi ušesi vseh oblik in velikosti. Porumenelost in obrabljenost posameznih listov in/ali poglavij je odličen pokazatelj odlomkov, kamor se splača takoj pokukati. Še vedno so prej v tiskani kot elektronski obliki, sončijo pa jih predvsem gospe in gospodične vseh starosti, začenši s puberteto (dovolj zgovoren je angleški termin chick lit(erature)). Vse to seveda ne pomeni, da niso velikemu delu bralstva neglede na spol in starost za družbo in uteho tudi v dolgih zimskih večerih in nočeh. Statistike npr. kažejo, da so tovrstni ljubezenski romani v Severni Ameriki najbolj priljubljen literarni žanr in obsegajo okrog 55% vseh leta 2004 prodanih broširanih izdaj.

Knjigarna v enem večjih ljubljanskih nakupovalnih centrov.
Prodajalko je zelo zanimalo, zakaj mi je tako všeč ta napis!

Ljubič je eden od predstavnikov pogrošne literature (o tej kdaj drugič), torej pogrošni ljubezenski roman, ki se je razvil iz tradicionalnega ljubezenskega romana in se najbolj razmahnil v drugi polovici devetnajstega stoletja. Kot žanr je bil namenjen predvsem ženskemu bralstvu, polnil je podlistke dnevnega časopisja ali izhajal v trafikarskih serijah (nem. Heftroman, ang. dime novel), navadno brez pravih platnic in vezan zgolj v papirni ovoj. Nekateri ga imenujejo tudi roza roman. To slikovito poimenovanje je prišlo bržkone iz francoščine in ga je prevzelo več jezikov, prihaja pa iz dveh virov, kot simbol barve in nanašajoč se na vrtnico. Roza barva, torej bledordeča oz. rožnata, že dolgo velja za pozitivno barvo in simbolizira zapeljivost, čistost in zvestobo, je tudi simbol ženstvenosti in ljubezni ter deklet nasploh (saj poznamo roza majčke za deklice in modre za dečke!). V sodobnem času je pridobila še nakaj drugih atributov, danes velja za simbol mesenih poželenj in užitkov ter erotike. Roza literatura je že taka. V francoščini uporabljajo tudi poimenovanje romans à l'eau de rose, ker se v njih pojavljajo ljubezenska pisma, darilca in sporočilca, odišavljena z rožno vodico (v časih mušketirjev pač še ni bilo današnjih parfumov s feromoni), vrtnica pa seveda tudi, naj bo kot cvet ali pa trnje . . .

"Zgodba ljubezenskega romana temelji na ljubezenskem odnosu med dvema osebama. Glavni namen ljubezenskega romana je »čustvena izpopolnitev«, konec pa naj bi bil optimističen. Bistvo ljubezenskega romana je »romantično razmerje med junakom in junakinjo«. V žanru so dobre osebe nagrajene, zle kaznovane, vrednost ljubezni pa potrjena. Nekateri avtorji in bralci ljubezenskih romanov verjamejo, da bi moral žanr imeti dodatne omejitve, npr. izognitev temam, kot je prešuštvo. Druga nesoglasja zadevajo zahtevo po srečnem koncu in mesto istospolno usmerjenih. Ljubezenski roman se skratka osredotoča na razvoj ljubezenskega razmerja in se ponaša z optimističnim koncem. Teme, kot so posilstvo na zmenku, nasilje v družini, zasvojenost, invalidnost določajo nove podtipe in žanrsko razvejanost tega žanra, zato ne drži očitek, da so vsi ljubezenski romani enaki. Delež čutnosti v ljubezenskem romanu je raznolik, od bežnega poljuba do pornografskih scen." (Wikipedia)

Iz Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja 1894

Ikona ljubičev je brez dvoma Barbara Cartland, ena najbolj plodovitih (ali Barnes&Noble), odlično prodajanih in ekonomsko uspešnih avtoric dvajsetega stoletja. V svoji neverjetni pisateljski karieri je v 80 letih napisala 723 romanov (povprečno torej po enega vsakih 40 dni), ki so bili prevedeni v 38 jezikov, še vedno je tudi pogosto citirana kot nosilka Guinnessovega svetovnega rekorda za največ prodanih romanov v enem letu (leta 1976 je bilo prodanih 750 milijonov izvodov, leta 1983 pa je napisala kar 23 romanov).

Poimenovanje ljubič je novejše in povsem žargonsko, nastalo je po analogiji s terminom krimič (ki pa ga novi SSKJ² že priznava), oba pa sta po izvoru prejkone z one strani Kolpe. Kdo ve, morebiti ima tudi pri nastanku hrvaške besede vmes svoje prste barva (hrv. ljubičast = vijoličast). Ljubič se (še) ne pojavlja v nobenem od meni znanih slovarjev, izjema je Pleteršnik, ki pa ga obravnava kot moško osebo ob ljubici ter mu pripisuje pomen ljubimec, ljubček (der Buhle). Ljubič zasledimo predvsem v govoru, v pisnih besedilih pa redkeje in publicistično, uporabljajo ga tudi založniki in knjigotržci. Besedilni korpus Gigafida je evidentiral ljubič kot branje 42-krat (iz različnih virov - revije 13, časopisi 11 internet 10, leposlovje 8, vse v obdobju 1995 do 2007). Termin roza roman se pojavlja v slovenščini še redkeje.

Kako pa ga poimenujejo v nekaterih drugih jezikih?

angleško	francosko	italijansko	nemško	rusko	slovensko
romance novel romantic novel sentimental novel sentimental fiction woman's fiction domestic fiction chick literature chick lit	roman d'amour littérature rose littérature rose bonbon littérature rose/érotique littérature “rose shocking” romans à l'eau de rose	romanzo rosa	Liebesroman rosa Roman Frauenroman Liebes- und Familienroman	любовный роман роза роман	ljubezenski roman roza roman ženski roman(ček) roman za ženske ljubezenski romanček (lahek/lahkoten, kratek, pocukran, sladek) ljubič

Za ljubiče specializiran knjižni klub. "Kjut sličica cartkane roza barve" in dovolj pomenljiv ter dvoumen napis.
© International Chick Lit Month