torek, 18. oktober 2016

Slovenski Terminološki posvet

Brdo pri Kranju, 13. in 14. oktober 2016


Ena od značilnosti reševanja širših družbenih problemov tam, kjer se odloča, je sporadičnost in veliko nihanje intenzitete, lotimo se jih vsake kvarte enkrat, pa takrat na juriš in z vso silo(vitostjo), potem pa dolgo časa spet nič in brezbrižno s praznimi baterijami naprej. Nič drugače ni s t.i. skrbjo za slovenski jezik, včasih že kar obrambo jezika (pred kom neki? V nedavni medijski in tudi parlamentarni razpravi so nekateri razpravljalci odkrito namignili, da slovenskega jezika ni treba braniti, treba ga je samo omogočiti… ). Eden takih zaščitniških izbruhov je bil tudi letos ob razpravah o novem visokošolskem zakonu, ki so jih spremljale celo peticije. Pred tem ni bilo kaj dosti in kdo ve, kako bo odsihmal.

Ob tem prepogosto pozabljamo in spregledamo, da slovenščina ni samo ena in za vse enaka. Večina strok ima izdelan svoj specifičen sporazumevalni jezik, strokovno terminologijo. Razvita terminologija je eden ključnih dejavnikov za učinkovito komuniciranje v stroki in upravljanje z znanjem. Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da mnogim jezikom, ki ne razvijajo in ne uporabljajo najnovejših jezikovnih tehnologij, v kratkem grozi "digitalno izumrtje". V Sloveniji je nastalo na tem področju nekaj formalnih dokumentov, za nas sta zanimiva npr. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 (ReNPJP14-18) in na njem temelječi Akcijski načrt za jezikovno opremljenost. Na področju terminologije so bile zaznane predvsem naslednje potrebe:

  • skupno in poenoteno spletno mesto za vse (doslej razpršene) terminološke vire,
  • usklajena in enotna načela za gradnjo terminoloških zbirk, ki omogočajo enostavno distribucijo in izmenjavo,
  • zmogljiva in brezplačna spletna aplikacija za izdelavo terminoloških baz,
  • orodje za luščenje terminologije iz besedil, korpusov in pomnilnikov, ki pospeši izdelavo terminoloških baz za še neobdelana področja,
  • kakovostno in pravočasno terminološko svetovanje.
Ministrstvo za zunanje zadeve RS se s svojim Direktoratom za zadeve EU vključuje v realizacijo izvajanja nalog iz Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. Ena od aktivnosti je bila tudi ta, da je na podlagi sprejetih akcijskih načrtov za jezikovno opremljenost in jezikovno izobraževanje organiziralo 13. in 14. oktobra na Brdu pri Kranju delovno srečanje, Terminološki posvet slovenskih strokovnjakov na področju terminologije, da bi se dogovorili, kako bolje uskladiti in izboljšati sodelovanje relevantnih akterjev na tem področju ter pravočasno umestiti potrebne ukrepe tudi v proračunsko in programsko načrtovanje nosilnih javnih organov. Od večjega števila povabljenih se je odzvalo 16 strokovnjakov, ki so zastopali naslednje institucije: Služba za slovenski jezik Ministrstva za kulturo, Sektor za prevajanje Generalnega sekretariata Vlade RS, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Institut "Jožef Stefan", Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, Oddelek za prevajanje Filozofske fakultete v Ljubljani, Amebis d.o.o., Fakulteta za računalništvo in informatiko, Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Direktorat za zadeve EU Ministrstva za zunanje zadeve in Centralna ekonomska knjižnica v Ljubljani kot sodelujoča pri Islovarju in bibliotekarski terminologiji . Nekatere ključne institucije na strani odločevalcev se žal niso odzvale.

Program posveta je bil zasnovan na veljavnem Akcijskem načrtu za jezikovno opremljenost in je bil usmerjen predvsem v razpravo o naslednjih vprašanjih: splošna dolgoročna vizija ter vloga in povezovanje akterjev, terminološki proces v digitalnem okolju (nadzor kakovosti, verifikacija itd.), vsebina in idejna zasnova terminološkega portala, finančni viri za upravljanje terminologij. Pričakovana rezultata posveta sta bila samo dva, vendar ključna za nadaljnje delo in uspeh:

  • dogovor o viziji kot podlaga za prihodnje strateške dokumente
  • načrt za preseganje ovir pri izvajanju nalog iz teh dokumentov
    "Ogrevanju" so bile namenjene štiri uvodne predstavitve
    • Temeljni nacionalni dokumenti na področju terminologije: proces, cilji, aktivnosti - Simona Bergoč, MK
    • Terminologija kot storitev - Simon Krek, IJS in CJVT (UL)
    • Terminologišče in terminologija za strokovnjake - Mojca Žagar Karer, Mateja Jemec Tomazin, ISJ ZRC SAZU
    • Slovenska akademska besedila: prototipni korpus in načrt analiz - Tomaž Erjavec, IJS
    V nadaljevanju je potekalo delo udeležencev posveta v manjših delavniških skupinah in z združevanjem njihovih rezultatov v zaključene sklope o aktivnostih za doseganje potrebnih ciljev:
    1. Terminološki portal
    2. Spletna aplikacija za ustvarjanje novih terminoloških zbirk
    3. Samodejno luščenje terminologije
    4. Zagotavljanje javno dostopnih terminoloških virov
    5. Terminološko svetovanje
    Upoštevaje lastno organizacijsko in strokovno specifiko so skušali prepoznati najpomembnejše prepreke in nujne pogoje za uspešno uresničevanje in izvajanje teh nalog. Pri tem so začrtali Institucionalne okvirje, vpletene akterje in povezave med njimi. Rezultate nekaterih od razmišljanj smo zabeležili na spodnjih fotografijah.

    Ob veliki angažiranosti udeležencev in sijajno moderirani izvedbi posveta rezultati seveda niso izostali. Zelo pomembno je gotovo mnogo večje poznavanje in razumevanje različnih področij delovanja, ki so bila doslej premalo povezana, ob tem pa je zaradi podobnih izkazanih interesov in želje po sodelovanju skoraj pri vseh vprašanjih prišlo do soglasja ali vsaj konsenza. V dnevu in pol intenzivnega dela so nastala izhodišča za skupen dokument, ki ga bomo objavili, ko bo njegova redakcija zaključena.

  • Ni komentarjev:

    Objavite komentar