petek, 23. september 2016

Evropska digitalna knjižnica

Digitalna knjižnica je termin in pojav, ki ga srečujemo na vsakem koraku in brez katerega si današnjega sveta več ne moremo zamišljati. Skoraj vsakdo med nami se je z njo kako spečal, eni jih gradijo, nekateri celo prispevajo svoja dela vanje, skoraj vsi pa jih vse pogosteje in že kar vsak dan uporabljamo. Na tisoče jih je že, spomnimo se samo nekaterih naših kot so na primer Digitalna knjižnica Slovenije, Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani ali Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, ena največjih in za evropsko kulturo najpomembnejših pa je zagotovo Evropska digitalna knjižnica ali Europeana. Z njeno otvoritvijo na spletu novembra 2008 je povezana zanimiva anekdota, saj se je zaradi nenavadno velikega zanimanja in nepričakovanega navala milijonov sočasnih uporabnikov strežnik skoraj takoj povsem sesul in neučakanci so morali še malo počakati. Največje zanimanje je bilo menda za digitalizirano Mono Liso.

Obsežni vseevropski projekt za vzpostavitev Europeane je začela leta 2005 Evropska komisija, pri njem pa je sodelovalo več kot 1500 kulturnih ustanov in organizacij iz vseh takratnih 27 držav članic EU, med njimi tudi nekatere najprestižnejše institucije svetovnega kova kot so pariški Louvre, amsterdamski Rijksmuseum, londonski Natural History Museum ipd., pa tudi manjše, vandar zato nič manj pomembne, kot npr. Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je hkrati slovenska nacionalna združevalka digitalnih vsebin.

Europeana ponuja brezplačen dostop do 15 milijonov digitalnih vsebin evropskih kulturnih zakladov v digitalni obliki, poleg gradiv knjižnic tudi gradivo muzejev, arhivov in multimedijskih arhivov (npr. arhivov radia in televizije, filmskih arhivov itd.). Omogoča neposreden dostop do digitaliziranih knjig, avdio in videogradiv, fotografij, slik, zemljevidov, rokopisov, časopisja ter arhivskih dokumentov, ki so del evropske kulturne dediščine. Obiskovalci lahko v svojem lastnem jeziku in z enega samega mesta raziskujejo različne virtualne zbirke evropskih kulturnih ustanov. (Povzeto po Wikipedia).

Europeana omogoča iskanje v skoraj vseh uradnih jezikih EU, tudi v slovenščini, tako da lahko iskalci uporabljajo stran v svojem lastnem jeziku. Poleg uradnega naziva Europeana ima vsak jezik tudi svojo ustreznico za ime European Digital Library, to so:

angleškoEuropean digital library
bolgarsko eвропейска цифрова библиотека
češko Evropská digitální knihovna
dansko europæisk digitalt bibliotek
estonsko Euroopa digitaalne raamatukogu
finsko Euroopan digitaalinen kirjasto
francosko bibliothèque numérique européenne
grško Ευρωπαϊκή ψηφιακή βιβλιοθήκη
irsko leabharlann dhigiteach Eorpach
italijansko biblioteca digitale europea
latvijsko Eiropas digitālā bibliotēka
litovsko Europos skaitmeninė biblioteka
madžarsko Európai Digitális Könyvtár
malteško bibljoteka diġitali Ewropea
nemško Europäische digitale Bibliothek
nizozemsko Europese digitale bibliotheek
poljskol europejska biblioteka cyfrowa
portugalsko biblioteca digital europeia
romunsko biblioteca digitală europeană
slovaško európska digitálna knižnica
slovensko evropska digitalna knjižnica
špansko biblioteca digital europea
švedsko europeiskt digitalt bibliotek
   


Cinkov kliše za tiskanje v tehniki visokega tiska, kliše rokopisa cenzurirane Zdravljice Franceta Prešerna.
Europeana. Prispeval Tehniški muzej Slovenije.

Ni komentarjev:

Objavite komentar