Bibliotekarska terminologija: Evropski dan jezikov

četrtek, 15. september 2016

Evropski dan jezikov

Konec meseca praznuje že petnajsto obletnico prav poseben dan, to je evropski dan jezikov. Praznovanje ni prav bučno, ampak slavljenci, evropski jeziki, so pomembni in jih ne gre zapostavljati. Imejmo jih radi!

"Evropski dan jezikov" v uradnih jezikih EU
IATE

V Evropski uniji, kjer živi v 28 državah okrog 508 milijonov ljudi, je štiriindvajset uradnih in delovnih jezikov, to so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina. V državah članicah unije se poleg teh 24 uradnih jezikov govori še najmanj 60 regionalnih jezikov in jezikov manjšin, to je pripadnikov avtohtonih evropskih skupnosti. Tokovi globalizacije in priseljevanja še dodatno prispevajo k široki paleti jezikov, saj naj bi se po nekaterih ocenah v Evropi, kjer živi v 47 državah okrog 800 milijonov prebivalcev, govorilo 175 ali celo 200 različnih jezikov.

Kako se oglašajo nekatere živali v drugih jezikih.
© Fun with kids

Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2001 s pobudo za evropsko leto jezikov želela opozoriti prav na to neverjetno jezikovno bogastvo evropskega okolja. Takrat je postal 26. september tudi uradno praznik z imenom evropski dan jezikov, ki ga odtlej vsako leto praznujejo države Evrope. Ta dan se v evropskih državah odvija na stotine različnih dejavnosti in prireditev (svoje programe imajo tudi knjižnice), ki na različne načine predstavlja prebivalcem Evrope bogastvo jezikovne različnosti in pomen učenja jezikov ter spoznavanja njihove raznolikosti in bogastva. Jeziki so vezivo evropskega povezovanja, zato Svet Evrope po celi Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da predstavlja jezikovna raznolikost pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine. Njegov namen je vedno znova opozarjati na pomen večjezičnosti v Evropi, ohranjati jezikovno in kulturno različnost in spodbujati učenje jezikov v šoli in zunaj nje.

Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina. Kočevarščino, nekoč prevladujoči jezik oziroma nemško narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga UNESCO opredeljuje kot "kritično ogrožen jezik" (critically endangered language). Za 9 % prebivalcev Slovenije je slovenščina tuji jezik. Iz Strasbourga so prišle pohvale, da so se v Sloveniji zgodili vzpodbudni premiki glede zaščite in spodbujanja uporabe romskega jezika, istočasno pa Svet Evrope v poročilu Slovenijo opozarja, da ni naredila ničesar za določitev območja, kjer se tradicionalno uporablja hrvaški jezik. Ta je v Sloveniji sicer priznan kot jezik ene izmed nekdanjih jugoslovanskih republik, ni pa priznan kot manjšinski ali regionalni jezik.

Po podatkih Statističnega urada RS tretjina prebivalcev Slovenije govori 3 ali več tujih jezikov, vsaj en tuji jezik govori 92 % slovenskih prebivalcev.