nedelja, 06. marec 2016

Pa še abstrakt po slovensko (2)

Pred dobrim tednom smo v objavi Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1) kot izhodišče za razpravo predstavili angleške termine abstract, synopsis, summary, argument, epitome, precis in annotation ter njihove sopomenke, kot jih je zajel spletni Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije (2002) na slovarskem portalu Termania, ob tem pa še slovenske ustreznike, ki jih ponuja ta prevajalni slovar. Tokrat sledi nekaj besed o teh slovenskih terminih in sopomenkah ter njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in tudi v več kot 900 strokovnih bibliotekarskih besedilih, kot smo jih evidentirali in predstavili v dveh podatkovnih zbirkah. Prva je že kar zgodovinska, saj segajo njeni začetki še v čase obdelave z legendarnim ZX Spectrumom 48K, sledile so migracije na Atarija, klasični PC in v dokončno spletno verzijo; to je Ekscerpcija, računalniška zbirka 10.300 izpiskov, pridobljenih za potrebe Bibliotekarske terminološke komisije z ročnim izpisovanjem iz 291 slovenskih strokovnih bibliotekarskih besedil, ki so bila objavljena v letih med 1940 in 1999. Druga zbirka je bolj znana, to je Korpus bibliotekarstva, ki analizira 625novejših (pretežno iz obdobja 1997 do 2011) slovenskih strokovnih besedil s področja bibliotekarstva in obsega 3,6 mio besed.

Spletni Bibliotekarski terminološki slovar (2011), ki je prav tako dostopen na slovarskem portalu Termania, se je temu področju temeljito posvetil in obravnava kar 51 terminov, ki jih navajam v nadaljevanju. Slovar slovenskega knjižnega jezika v tem primeru ni bil v veliko pomoč, saj je tematika preveč specifična in ozko vezana na bibliotekarsko terminologijo. Abstrakt in anotacija se v njem ne pojavljata, so pa izvleček, povzetek, sinopsis, rezime, nekateri med njimi seveda tudi z drugimi, nam povsem tujimi pomeni (npr. rastlinski izvleček). Zato pa so v iztočnicah in še pogosteje v razlagah in primerih nekatere prav zanimive besede in besedne zveze,ki jih bibliotekarji nismo evidentirali, npr. povzemalni izvleček, resumé, sumacija, zapopadek. Razlaga besede izvleček je seveda zelo splošna in za naše potrebe ne zadošča (glej skenogram zgoraj pod naslovom sestavka).

Tudi slovenska referenčna besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida pri tako specializirani terminologiji ne moreta dosti pomagati. Abstrakt in izvleček sta v Gigafidi sicer dokaj pogosta (mnogokrat tudi z povsem drugačnim pomenom), zato pa se ne pojavljata v nam zanimivih besednih zvezah, izjema je edino strukturirani izvleček, pa še ta se pojavi samo enkrat in to v internetnem viru. Zanimivo je, da je pojavnost terminov abstrakt in izvleček v Novi besedi še mnogo manjša in brez besednih zvez, ki nas zanimajo.

Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja:

abstrákt -a m zgoščena predstavitev vsebine dokumenta (1) brez pojasnjevanj ali kritičnih osvetlitev; sin.izvleček; prim. anotacija (1), povzetek (2), sinopsis (1)
abstrahíranje -a s pri vsebinski obdelavi predstavitev vsebine dokumenta (1) z izvlečkom; prim. anotiranje, povzemanje
ávtorski abstrákt -ega -a m abstrakt, ki ga sestavi avtor oziroma avtorica dokumenta; sin. avtorski izvleček
deskriptívni abstrákt -ega -a m gl. deskriptivni izvleček
indikatívni abstrákt -ega -a m gl. indikativni izvleček
informatívni abstrákt -ega -a m gl. informativni izvleček
krítični abstrákt -ega -a m gl. kritični izvleček
kumulatívni abstrákt -ega -a m gl. kumulativni izvleček in skupni izvleček in zbirni izvleček
nadoméstni abstrákt -ega -a m gl. nadomestni izvleček
računálniški abstrákt -ega -a m gl. računalniški izvleček
skúpni abstrákt -ega -a m gl. skupni izvleček in zbirni izvleček in kumulativni izvleček
strukturírani abstrákt -ega -a m gl. strukturirani izvleček
zbírni abstrákt -ega -a m gl. zbirni izvleček in skupni izvleček in kumulativni izvleček
 
abstraktna revija neustr., gl. bilten izvlečkov
abstraktni časopis neustr., gl. bilten izvlečkov
avtomátska izdeláva abstráktov -e -e -- ž gl. avtomatska izdelava izvlečkov
knjíga abstráktov -e -- ž publikacija z izvlečki strokovnih, znanstvenih prispevkov, referatov (1); sin. knjiga izvlečkov; prim. kongresna publikacija
računálniška izdeláva abstráktov -e -e -- ž gl. avtomatska izdelava izvlečkov
 
izvléček -čka m zgoščena predstavitev vsebine dokumenta brez pojasnjevanj ali kritičnih osvetlitev; sin.abstrakt; prim. anotacija (1), sinopsis (1), povzetek (2)
analitični izvleček neustr., gl. informativni izvleček
ávtorski izvléček -ega -čka m izvleček, ki ga sestavi avtor oziroma avtorica dokumenta; sin. avtorski abstrakt
deskriptívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino dokumenta, a je ne vrednoti; sin.deskriptivni abstrakt; prim. kritični izvleček
indikatívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki samo nakazuje vsebino dokumenta in način njene obravnave;sin. indikativni abstrakt
indikatívno-informatívni izvléček -ega -čka m kombinacija informativnega in indikativnega izvlečka, ki prikazuje osrednje teme dokumenta informativno, obrobne pa samo omenja
informatívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki predstavlja bistvene kvantitativne in kvalitativne vsebinske značilnosti dokumenta, glavne teze in zaključke; sin. informativni abstrakt
krítični izvléček -ega -čka m izvleček, ki dodaja opisu vsebine dokumenta tudi kritično mnenje; sin. kritični abstrakt; prim. deskriptivni izvleček
kumulatívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino več praviloma vsebinsko povezanih dokumentov; sin. skupni izvleček, zbirni izvleček, kumulativni abstrakt, skupni abstrakt, zbirni abstrakt
nadoméstni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino tako, da lahko nadomesti branje originalnega dokumenta; sin. nadomestni abstrakt; prim. povzetek (1)
pozícijski izvléček -ega -čka m gl. strukturirani izvleček
računálniški izvléček -ega -čka m izvleček, izdelan z metodami avtomatske obdelave besedila; sin.računalniški abstrakt
skúpni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino več, praviloma vsebinsko povezanih dokumentov;sin. kumulativni izvleček, zbirni izvleček, skupni abstrakt, kumulativni abstrakt, zbirni abstrakt
stilizírani izvléček -ega -čka m gl. strukturirani izvleček
strukturírani izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebinske elemente dokumenta po vnaprej določeni standardni shemi; sin. pozicijski izvleček, stilizirani izvleček, strukturirani abstrakt
zbírni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino več, praviloma vsebinsko povezanih dokumentov;sin. zbirni abstrakt, kumulativni izvleček, skupni izvleček, skupni abstrakt, kumulativni abstrakt
 
biltén izvléčkov -a -- m serijska publikacija, ki prinaša analitično bibliografijo z izvlečki; sin. referatni časopis, referatni žurnal, referatni bilten, analitični bilten
knjíga izvléčkov -e -- ž publikacija z izvlečki strokovnih, znanstvenih prispevkov, referatov (1); sin. knjiga abstraktov; prim. kongresna publikacija
računálniška izdeláva izvléčkov -e -e -- ž gl. avtomatska izdelava izvlečkov
 
ekscêrpt -a m 1. del besedila, vzet iz sobesedila; sin. izpisek 2. neustr., gl. izvleček
referát -a m 1. strokovni, znanstveni prispevek, predstavljen na posvetovanju, sestanku 2. neustr., gl. izvleček in abstrakt
regést -a m 1. lat., zgod. prepis ali izvleček iz pomembnih spisov, listin, npr. dvorne pisarne 2. mn. kronološko urejen seznam takih listin z datumom nastanka, označbo vsebine

Bibliotekarski terminološki slovar abstrakt zelo očitno podreja terminu izvleček in je z izjemo dveh terminov (abstrakt, avtorski abstrakt) vse ostale s kazalko gl. preusmeril na izvleček in z njim sestavljene oblike. Tudi izpeljanega pridevnika ne odobrava in z njim tvorjene termine označuje kot neustrezne (abstraktna revija, abstraktni časopis), imamo pa tudi nekoliko nenavadno abstrahiranje, vendar glagola ni, zato se moramo zadovoljiti z zvezami narediti, sestaviti abstrakt/izvleček. Toliko bogatejša pa je zato družina povzetkov, ki jo sestavlja 20 terminov, med katerimi pa ni niti pridevnika niti glagola.

Tudi primerjava rezultatov zgoraj opisane ekscerpcije starejših besedil in besedilnega korpusa novejših bibliotekarskih besedil kažeta, da smo slovenski bibliotekarji v obeh obdobjih dajali prednost slovenskemu terminu na račun tujke, čeprav je opaziti, da je bil delež abstrakta v preteklosti pomembnejši kot je danes. Presenetilo pa me je dejstvo, da je poleg izvlečka v starejših besedilih še 10 sestavljenih terminov (analitični, avtorski, kumulativni, skupni, kritični, opisni, deskriptivni, informativni, indikativni, informativno-indikativni izvleček), v novejših pa samo pet (avtorski, indikativni, informativni, kumulativni, zbirni izvleček). Vzroke za tolikšno razliko bi lahko ugotovili le z obsežnejšo in bolj poglobljeno analizo (morebiti signifikantna razlika v razpoložljivosti oz. naboru uporabljenih besedil in strokovnih področij, ki jih ta besedila obravnavajo).

Nekoliko presenetljivo je tudi, da se dokaj neznani termin regest pojavlja v Novi besedi (17), Gigafidi (12) in starejših bibliotekarskih besedilih (3), ekscerpt pa se pojavlja v besedilih dokaj poredko in še to navadno s pomenom, ki nas ne zanima (odlomek, izpisek), referat je pričakovano zelo pogost, vendar predvsem v pomenu "govornemu podajanju namenjeno besedilo".

povzetek -tka m 1. glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega; sin. rezime (1); prim. nadomestni izvleček 2. zgoščena, neocenjujoča, navadno v tujem jeziku zapisana predstavitev vsebine dokumenta, ki lahko nadomesti čitanje izvirnika; sin. rezime (2); prim. anotacija (1), izvleček, sinopsis (1), konspekt
avtorjev povzetek neustr., gl. avtorski povzetek
ávtorski povzétek -ega -tka m povzetek, ki ga sestavi avtor dokumenta oziroma avtorica dokumenta
povzémanje -a s pri vsebinski obdelavi predstavitev vsebine dokumenta (1) s povzetkom; prim. abstrahiranje, anotiranje
 
sinópsis -a m 1. kratka vsebina, pregled kakega besedila; prim. anotacija (1), izvleček, povzetek (2) 2. krajše, navadno literarno delo, osnutek za scenarij, igro
ávtorski sinópsis -ega -a m sinopsis, ki ga sestavi avtor dokumenta oziroma avtorica dokumenta
rezimé -êja m gl. gl. povzetek (1, 2)

Povzetek in povzemanje v skladu s pričakovanji nastopata v vseh štirih zgoraj naštetih besedilnih virih, avtorski povzetek pa le nekajkrat (vendar ne v Novi besedi). Nič bolje se ni odrezal sinopsis, ki je v referenčnih korpusih zastopan, vendar najpogosteje v drugem pomenu (kot vrsta scenarija), avtorski sinopsis pa samo enkrat v starejših bibliotekarskih besedilih. Prav tako je v referenčnih korpusih rezime dokaj pogost (vendar najpogosteje v splošnem pomenu povzetka misli, pogovora ipd.), v starejših bibliotekarskih besedilih samo enkrat, v novejših pa sploh ne.

anotácija -e ž 1. v dokumentalistiki zgoščena predstavitev vsebine dokumenta, ki dopolnjuje stvarni naslov bibliografske enote;prim. izvleček, povzetek (2), sinopsis (1) 2. v bibliografiji opomba, ki dopolnjuje opis bibliografske enote s podatki o zunanjih značilnostih enote, o njenem nastanku, o načinu razmnožitve
anotírani -a -o prid. opremljen, dopolnjen z anotacijo (1), opombo
anotírati -am dov. in nedov. pripraviti, dodati anotacijo (1)
anotíranje -a s pri vsebinski obdelavi predstavitev vsebine dokumenta z anotacijo (1); prim. abstrahiranje, povzemanje
anotírana bibliografíja -e -e ž 1. bibliografija (2), v kateri so bibliografske enote dopolnjene z anotacijami (1) 2. gl. analitična bibliografija
anotírani seznám literatúre -ega -a -- m seznam literature, dopolnjen z opombami k posameznim enotam
anotírano besedílo -ega -a s besedilo (2) z opombami, ki pojasnjujejo njegovo vsebino; prim. komentirano besedilo
Anotacija se pojavlja v vseh štirih uporabljenih besedilnih virih, najpogosteje seveda v bibliotekarskih besedilih (več kot stokrat), anotirana bibliografija dvajsetkrat v bibliotekarskih besedilih in enkrat celo v Gigafidi, pridevnik anotiran pa še v nekaterih prostih zvezah (npr. anotirano besedilo, anotiran seznam).

Relativno majhna pogostost pojavljanja večine teh terminov v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih nekoliko preseneča, zato pa je toliko bolj razveseljivo, da sta jih bibliotekarska terminoiloška slovarja kljub temu evidentirala in ustrezno obdelala ter zabeležila. Kot že omenjeno, bi lahko vzroke za tako majhno zastopanost ali celo nepojavnost v strokovnih besedilih ugotovili le z obsežnejšo in bolj poglobljeno analizo bibliotekarskih objav in strokovnih področij, ki jih ta besedila obravnavajo. Vsekakor je lahko razlog za to tudi v razpoložljivosti oz. naboru za analizo uporabljenih besedil (v Korpusu bibliotekarstva so npr. samo elektronsko dostopna besedila).

Zaradi obsežnosti gradiva bo obravnava tega tematskega sklopa objavljena v treh delih, v dveh nadaljevanjih najprej o angleških in slovenskih ustreznikih ter njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in v strokovnih bibliotekarskih besedilih, nato pa še kaj več o njihovih značilnostih, pomenu in razlikovanju med njimi:

  • Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1), 27.2.2016
  • Pa še abstrakt po slovensko (2) (ta objava, 6.3.2016)
  • Kaj je izvleček in kaj povzetek? (3) (v pripravi)
  • Ni komentarjev:

    Objavite komentar