6 let bibliotekarskega terminološkega bloga

Pred šestimi leti, to je spomladi 2010, so začele izhajati prve objave na sveže vzpostavljenem blogu Bibliotekarska terminologija (Terminološkemu blogu na pot, 22.3.2010), enem redkih bibliotekarskih blogov pri nas in najbrž edinem, ki se posveča terminologiji neke izbrane stroke v slovenščini. V teh šestih letih je dokaj uspešno premagoval otroške hibe, bolezni in težave odraščanja, predvsem tiste glede kolikor toliko rednega objavljanja in zagotavljanja zanimivih in dovolj kakovostnih prispevkov, doživljal pa je tudi neprijetnosti kibernetskega nadlegovanja, ki je trajalo celih šest mesecev iz leta 2012 in v naslednje. Seveda pa je prijetno presenetilo število obiskov občasnih in kasneje celo mnogih rednih bralcev, zato se prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste blogu z branjem, pripombami in vprašanji vdihnili življenje in potrdili koristnost njegovega obstoja, nekateri pa tudi s pohvalami ovrednotili posamezne objave. To seveda ne pomeni, da niso dobrodošle tudi prav vse konstruktivne kritike. Več kot sedemindvajset tisoč vas je bilo v tem času na obisku, nekateri samo enkrat, mnogi pa večkrat in kakih tri tisoč zvestih obiskovalcev se redno ali vsaj občasno vrača. Tolikšen obisk je tiho priznanje in ocena, da so teme ustrezno izbrane, objave pa dovolj zanimive, strokovno utemeljene in morebiti kdaj komu tudi koristne, kar kaže poleg nekaterih osebnih izjav tudi bežen pregled iskalnih izrazov, ki so bralce pripeljali na ta blog. Če je torej tako, je bil dosežen cilj, ki si ga je avtor zastavil ob zasnovi bloga - da bi v objavah evidentiral terminološke probleme in jih skušal vsaj do neke mere razreševati, predvsem pa, da bi se ob njih med slovenskimi bibliotekarji in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije, ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, ki jih ni malo. Pri tem seveda nismo zanemarili dejstva, da se v sodobnem svetu bibliotekarska stroka in terminologija prepletata z mnogimi drugimi, kar pogosto odražajo tudi objave na blogu.

O čem smo pisali?

Bibliotekarski terminološki blog se je rodil iz skromne ambicije po občasnem objavljanju enega ali dveh priložnostnih prispevkov mesečno, kar pa je bilo kmalu preseženo. V šestih letih je bilo objavljeno 175 prispevkov in sedaj je v nekaterih boljših "sezonah" tedensko objavljanje že skoraj pravilo, če le ne zmanjkuje prehudo časa. Samo leta 2015 je nekoliko pošla sapa in objavljanje je za nekaj časa preveč zastalo. Prispevki so razglabljali predvsem o nekaterih posameznih izbranih bibliotekarskih terminih in poimenovanjih ali njihovih tematskih skupinah (86 objav), najpogosteje o novotvorbah ali takih, ki predstavljajo težave zaradi prehoda iz tujih jezikov ali smo jih kar v celoti prevzeli in posvojili iz angleščine, ustreznikih v tujih jezikih ter seveda vplivu angleščine na slovensko bibliotekarsko terminologijo, nekaj malega pa tudi o zgodovini in etimologiji nekaterih poimenovanj. Kot ljubitelj slovarjev sem pisal seveda tudi o njih in nekajkrat podrobneje o našem Bibliotekarskem terminološkem slovarju in Angleško-slovenskem slovarju bibliotekarske terminologije. Več objav se je razgovorilo o pojavnosti nekaterih izbranih terminov v bibliotekarskih strokovnih besedilih pa tudi o bolj splošnih zanimivostih s področja jezikovne rabe, katerih analizo in prikaz je omogočil Korpus bibliotekarstva, ki je postal tudi sestavni del bloga in je javno dostopen. Vse objave so pregledno navedene v kumulativnem predmetnem kazalu, grupirane po vsebinskih področjih in letu objave, dodan pa je tudi Googlov iskalnik po blogu.

Iz stikov z nekaterimi drugimi terminološkimi skupinami in blogerji v tujini se je razvilo tudi aktivno sodelovanje, avtorju so se v tem času pridružile tudi štiri gostujoče avtorice, dve Slovenki in dve kolegici iz tujine, nemška bibliotekarka in ameriška terminologinja. V kratkem z veseljem pričakujem tudi sestavek prijateljice iz tujine, ki se ukvarja s knjigami in poučevanjem jezikov v multikulturnem okolju. V tujini pa je na blogu ameriške poklicne terminologinje gostoval tudi naš članek Denglisch, Franglais, Spanglish, Swenglist and the like (BiK Terminology - Solving the terminology puzzle, one posting at a time).

"Top hit" lestvica - Deset v šestih letih najpogosteje obiskanih objav

Zanimiv je vpogled v seznam najbolj branih oz. obiskanih objav – na vrhu so vsebine, ki so bile zanimive tudi drugim bralcem, ne samo bibliotekarjem, npr. o iskanju, poizvedovanju in metaiskalnikih, digitalnih merskih enotah in enotah, ki jih srečujemo pri svojem delu bibliotekarji, elektronskih knjigah, ločilih in posebnih znakih, različnih označevalnikih, odprtem dostopu, slovarjih nasploh in tudi Bibliotekarskem terminološkem slovarju, besedilnem korpusu in pogostosti besed v bibliotekarskih besedilih, družbenih omrežjih, računalništvu v oblaku itn. Sestavka o iskanju in poizvedovanju in digitalnih merskih enotah za količino podatkov sta daleč najbolj brana, obiskalo ju je 4.594 oz. 4.411 bralcev. Nekatere zamisli in rešitve so se porodile ob sodelovanju s kolegi iz drugih strok, npr. v slovaropisni skupini za Islovar s področja informatike, pa tudi med razpravo v nekaterih skupinah na družbenih omrežjih.
Najbolj obiskana je bila seveda glavna stran z objavami, vendar je bilo tudi 3.445 obiskov podstrani s slovarji in 2.507 obiskov Korpusa bibliotekarstva, ki je bil vzpostavljen in javno dostopen od poletja 2011.

Kljub dokajšnjemu zanimanju za objavljene teme in tudi njihovemu všečkanju, kadar so bile objave najavljene na Facebooku, so ostale reakcije bralcev zadržane, skupaj je prišlo v tem času samo 223 komentarjev (vendar vključno z mojimi odgovori na nekatere od njih). Pasivno spremljanje objav brez komentiranja in vključevanja v razprave je na žalost ena osnovnih značilnosti strokovnega komuniciranja na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru nasploh in ni samo žulj Bibliotekarske terminologije.

Prikaz tedenskega obiska od začetkov 2010 do februarja letos, skupaj 38.757 obiskov.
Značilna so sezonska nihanja, tudi bibliotekarji se poleti polenimo in najbolj aktiviramo spomladi in jeseni.

Dva zanimiva, lahko bi rekel res navdušujoča primera prikaza zadnjih desetih obiskovalcev. Na desni je bilo deset obiskovalcev v petih urah, na levi pa v celem dnevu, vendar obakrat polovica tujcev, za mnoge bi rekli, da iz eksotičnih krajev.

 
Kdo so bili obiskovalci bloga in koliko jih je bilo?

Podatki o obisku in obiskovalcih v absolutnih številkah so nezanesljivi, ker imajo različni števci vsak svojo metodologijo beleženja, razlikovanja in natančnosti (npr. glede na državo, obiskovalčevo spletno vedénje, osveževanje strani ipd.) in poročanja, zato bomo vzeli kot merodajne podatke Google Analitics, ki spremlja uporabo bloga že od samega začetka in omogoča tudi dokaj razvejane prikaze in primerjave, čeprav so nekateri drugi števci pokazali mnogo večji obisk in bi se lahko z njimi še precej bolj pohvalili.

Obiski februarja 2016

V šestih letih je števec Google Analytics zabeležil dostop 27.353 obiskovalcev iz 129 držav, ki so obiskali blog 38.825 krat in opravili skupaj 131.665 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 113 jezikovnih variantah (namenoma uporabljam izraz jezikovne variante, kakor koli pač to analitika evidentira, saj je že na oko jasno, da je evidenca jezikov zelo vprašljiva in nenatančna). Po več kot deset obiskovalcev je bilo iz 65 držav, iz 19 držav pa več kot sto obiskovalcev. Evidentirani so bili dostopi iz 1.646 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (21.030), nato pa Maribora (3.875), Celja (1.434), Kopra (765) in Kranja (711), kmalu sledita Beograd in Zagreb, potem tudi London, New York, Bruselj, Moskva, Dunaj, Varšava, St. Petrsburg, Berlin, Rim, Mountain View v Kaliforniji in Pariz. ZDA so s 970 obiski na drugem mestu pred Srbijo, Hrvaško, Nemčijo in Veliko Britanijo. Nenavadno dosti zanimanja je bilo torej tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini.

Ker sta spol in starost znana le za okrog 1 % obiskovalcev (to so obiskovalci, ki so bili vpisani v svoj Google račun in je iskalnik "vedel", kdo so), ta podatek ni relevanten in ga zato ne prikazujemo.

Spletno vedénje obiskovalcev

V povprečju so obiskovalci pregledali ob vsakem obisku po 3,39 strani in ostali na blogu nekaj manj kot dve minuti, 10 % obiskov je presegalo tri minute, 5,5 % obiskov pa je bilo celo daljših od 10 minut. Presenetljivo nizka je stopnja t.i. odboja (odboj ali odskok? gl. sestavek Bounce, bounce rate), to je deleža obiskovalcev, ki so obiskali samo prvo stran bloga in z nje takoj odšli, ne da bi sledili še kateri koli od povezav - takih skoraj da ni (samo nekaj več kot 3,5 %). Zanimiv je tudi pregled obiskovalcev glede na ti. zvestobo ali lojalnost (ang. loyalty), ki šteje vračanje istega bralca na spletno stran oz. blog. Med našimi obiskovalci je 70% takih, ki so doslej prišli samo enkrat in se nikoli niso vrnili, ker je bil njihov obisk rezultat iskanja z Googlom in so pričakovali kaj drugega, ali pa jim vsebina ni bila zanimiva oz. so imeli z razumevanjem jezika kljub možnostim avtomatskega prevajanja prevelike težave. Takih, ki so se vrnili desetkrat ali še več je 6.449 obiskovalcev (16,6 %), skupaj pa je kar 3.206 (8,2 %) takih obiskovalcev, ki se vračajo dokaj redno oz. so prišli na blog več kot petdesetkrat, med njimi pa je 870 zares zvestih bralcev, ki so prišli že več kot dvestokrat. Nekateri se usmerjajo na spletno stran bloga neposredno (4%) ali z iskanjem (56 %, npr. Google), sicer pa je bilo okrog 40 % obiskov posledica napotitev z drugih strani, največ z Bibliobloga (3.932), sledi Facebook s 1.906 napotitvami, DruBiMa 570, ZBDS 315, Domblog 167, LiLoLe 151, Twitter 93 itd.

Naši obiskovalci uporabljajo različne naprave, največ še vedno namizne računalnike (97%), tablice 2,6% in pametne telefone 0,7 %; z mobilnimi napravami je bilo skupaj 1,239 obiskov. Tudi porazdelitev brskalnikov, s katerimi prihajajo na blog, je pestra - največ jih uporablja brskalnik Chrome 40 %, Firefox 29 %, IE 24 %, Safari 3,4 %, Opera 1,5 % in Androidove brskalnike 0,5 %.

Obiskovalci prihajajo z vseh kontinentov in iz skoraj vseh držav (129) z izjemo nekaterih afriških. 85 % obiskovalcev je seveda Slovencev, največ z območja Ljubljane.	Med obiskovalci bloga so zastopane prav vse države v ZDA, največ obiskov pa je bilo iz Kalifornije (129).

Odmevnost in jezik objavljanja

Priznanje relativne odmevnosti in strokovnosti objavljanja v slovenskem prostoru je tudi dejstvo, da je bil blog Bibliotekarska terminologija leta 2014 kot spletni kontinuirani vir uvrščen v vzajemno bibliografsko-kataložno bazo COBIB in mu je bila dodeljena tudi Mednarodna standardna številka serijske publikacije (ISSN 2350-515X).
V letih 2013 in 2014 je naš blog sodeloval na natečaju blogosfere "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in se v močni mednarodni konkurenci več kot tisoč jezikovnih blogov obakrat uvrstil med 100 nominirancev za najboljše kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih "velikih" svetovnih jezikov, kar je še ena potrditev več, da bi objavljanje v angleškem jeziku pritegnilo razmeroma široko in številno publiko. Že takoj ob začetkih pisanja in prvih pogostejših obiskih bralcev iz tujine je bilo treba zastaviti uredniško politiko tudi glede jezika pisanja, saj je jasno, da objavljanje v slovenskem jeziku močno zoži nabor bralcev kljub izkazanemu interesu v tujini. Ker pa je predmet pisanja slovenski jezik oz. terminologija v slovenskem bibliotekarstvu in je namenjen predvsem in najprej slovenskim knjižničarjem, odločitev ni bila težka. Objave bodo v slovenskem jeziku, izjema bodo besedila gostujočih avtorjev ali izjemoma naša besedila, namenjena izrecno tujim kolegom. Jezik zagotovo ostaja eden ključnih problemov prepoznavnosti in vplivnosti na prenekaterem področju. Vsaka svoboda in vsak ponos nekaj stane, to ceno moramo včasih (raje: pogosto) požreti in plačati, če ju hočemo ohraniti. Res je torej, da se mora človek danes pogosto zavestno odločiti za pisanje v slovenščini in tako tudi zavestno odreči delu odmevnosti svojega početja, s tem pa seveda tudi komuniciranju z velikim številom somišljenikov, ki komunicirajo na spletu pretežno ali samo v angleškem jeziku. Obisk bloga Bibliotekarska terminologija in interakcija s kolegi bi bila zagotovo mnogo večja, če bi ga pisali v angleščini! Povsem enako smo pred leti ugotavljali tudi za Biblioblog.

Blogu Bibliotekarska terminologija želimo uspešno nadaljevanje zastavljene poti, vas, zveste ali naključne bralce pa vabimo k branju, razmišljanjem in komentiranju! Tudi ustvarjalnemu klepetu. Bodite kritični in pokažite na nepravilnosti, težave in nedorečenosti, če se le da, predlagajte boljšo rešitev. Oglasite se tudi, če česa ne veste, mogoče nam uspe skupaj najti rešitev!