sreda, 10. februar 2016

Prolog, epilog, predgovor, zagovor in še vse vmes . . .

Ne dolgo tega smo na seji ene od mnogih komisij razpravljali, zelo resno in nič kaj predpustnemu času primerno, o pisanju in vrednotenju poljudnih in/ali strokovnih besedil, ki spremljajo drugo besedilo, navadno daljše in pomembnejše. Hitro se je pokazalo, da gre za množico pojavnih oblik in njihovih poimenovanj, ki pa jih ni tako lahko razločevati. Nekatera od teh besedil so pogosto po načinu pisanja in v odnosu do glavnega besedila povsem podobna, le avtor ali urednik jih je drugače poimenoval. Kdo bi vedel, zakaj. Je pa na srečo med njimi tudi nekaj takih, ki povsem nedvoumno povedo, čemu so namenjena in kje v publikaciji so postavljena.

V spletnem Bibliotekarskem terminološkem slovarju (2011), ki je dostopen na slovarskem portalu Termania, so nekateri od teh terminov zajeti in jih navajam z razlagami v spodnjem glosarčku. Pripis in zaključek sta se temu slovarju izmuznila, ju pa obravnava SSKJ, zato sem ju prevzel od tam. V strokovnih besedilih se pojavlja še nekaj drugih terminov, ki ostajajo v spodnjem seznamu brez razlag, vendar je njihov pomen dovolj jasen.

dodátek -tka m 1. publikacija, dodana glavni publikaciji ob izidu ali kasneje; prim. priloga (1) 2. del publikacije, ki to publikacijo vsebinsko dopolnjuje, npr. dodatno besedilo 3. gl. dod.         addendum
epilóg -a m sklepna beseda, zaključno poglavje literarnega dela        epilogue
končna opomba        end note
opomba na dnu strani neustr., gl. opomba pod črto        footnote
opomba na koncu besedila        footnote
opomba na koncu strani        footnote
opómba pod čŕto -e -- -- ž opomba, napisana pod besedilom (2)         footnote
opómba -e ž krajše pojasnilo, pripis k besedilu; sin. glosa; prim. komentar opomba o prevodu        note
predgôvor -a m dodatek, spremno besedilo, objavljeno v isti publikaciji pred osnovnim delom; prim. zagovor        foreword, preface
pripís -a m kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila        postscript
prológ -a m 1. posebni, navadno uvodni del kakega literarnega dela 2. uvodni nagovor        prologue
sklepna beseda        concluding words
sprémna beséda -e -e ž spremno besedilo (1), ki navadno komentira, pojasnjuje osnovno delo        afterword, foreword
uvòd -óda m del govora, besedila, v katerem se napove predmet, namen        introduction, preambule
uvodna beseda        introductory words
uvodna opomba        introductory note(s)
zagôvor -a m dodatek, spremno besedilo, objavljeno v isti publikaciji za osnovnim delom; prim. predgovor        afterword
zakljúček -čka m del besedila, ki vsebuje bistvene ugotovitve predhodnega besedila, razprave        conclusion(s)
zaključna opomba        final word(s), concluding word(s)

Poleg navedenih terminov srečujemo še množico prijaznih prostih zvez, ki so vsakokraten proizvod navdiha avtorja ali urednika, npr. knjigi na pot, namesto uvoda, namesto zaključka, zaključna beseda pisca ipd.

Z nekaterimi razlagami in pojasnili, predvsem tam, kjer nastopajo med pomeni značilne in pomembne razlike, se ukvarja na svojem blogu pisec in mislec Ian Kingsley (Defined: prologue, epilogue, foreword, preface, introduction, afterword, postscript, footnotes, end notes). Sestavek začenja s kritično ugotovitvijo: "There is great confusion between the names of material used to sandwich the main portion of a book. Here are some brief guidelines to distinguish between them… "

 


Cankar, I.: Epilog. Ljubljanski zvon, 1905, št. 11

4 komentarji:

  1. Če je bil cilj razprave nabor "...besedil, ki spremljajo drugo besedilo...", potem pogrešam pojma "izvleček (abstract)" in "povzetek (summary)" ki sta zlasti razvpita v znanstveni publicistiki.

    OdgovoriIzbriši
  2. Spoštovani kolega, hvala za upravičeno pripombo. V času razprave je bila perspektiva nekoliko drugačna, vrteli smo se okrog besedil, ki jih nek avtor napiše k delu drugega avtorja in z njim objavi, zato tako omejen izbor v tej objavi na blogu. Torej v kratkem še kaj o povzetku, izvlečkih, anotaciji in podobnem. Lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši
  3. Čudi me, da še vedno uporabljate stari SSKJ, ko pa je novi sodobnejši in prijaznejši za uporabo!

    OdgovoriIzbriši
  4. Pravzaprav uporabljam oba, odvisno od okoliščin in potreb. V besedilu raje povežem na staro verzijo, ker je prosto dostopna in jo vsi bralci lahko uporabijo, nova izdaja SSKJ2 pa je žal razbojniško omejena na uporabnike z geslom!

    OdgovoriIzbriši