Ne dolgo tega smo na seji ene od mnogih komisij razpravljali, zelo resno in nič kaj predpustnemu času primerno, o pisanju in vrednotenju poljudnih in/ali strokovnih besedil, ki spremljajo drugo besedilo, navadno daljše in pomembnejše. Hitro se je pokazalo, da gre za množico pojavnih oblik in njihovih poimenovanj, ki pa jih ni tako lahko razločevati. Nekatera od teh besedil so pogosto po načinu pisanja in v odnosu do glavnega besedila povsem podobna, le avtor ali urednik jih je drugače poimenoval. Kdo bi vedel, zakaj. Je pa na srečo med njimi tudi nekaj takih, ki povsem nedvoumno povedo, čemu so namenjena in kje v publikaciji so postavljena.
V spletnem Bibliotekarskem terminološkem slovarju (2011), ki je dostopen na slovarskem portalu Termania, so nekateri od teh terminov zajeti in jih navajam z razlagami v spodnjem glosarčku. Pripis in zaključek sta se temu slovarju izmuznila, ju pa obravnava SSKJ, zato sem ju prevzel od tam. V strokovnih besedilih se pojavlja še nekaj drugih terminov, ki ostajajo v spodnjem seznamu brez razlag, vendar je njihov pomen dovolj jasen.
dodátek -tka m 1. publikacija, dodana glavni publikaciji ob izidu ali kasneje; prim. priloga (1) 2. del publikacije, ki to publikacijo vsebinsko dopolnjuje, npr. dodatno besedilo 3. gl. dod. | addendum |
epilóg -a m sklepna beseda, zaključno poglavje literarnega dela | epilogue |
končna opomba | end note |
opomba na dnu strani neustr., gl. opomba pod črto | footnote |
opomba na koncu besedila | footnote |
opomba na koncu strani | footnote |
opómba pod čŕto -e -- -- ž opomba, napisana pod besedilom (2) | footnote |
opómba -e ž krajše pojasnilo, pripis k besedilu; sin. glosa; prim. komentar opomba o prevodu | note |
predgôvor -a m dodatek, spremno besedilo, objavljeno v isti publikaciji pred osnovnim delom; prim. zagovor | foreword, preface |
pripís -a m kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila | postscript |
prológ -a m 1. posebni, navadno uvodni del kakega literarnega dela 2. uvodni nagovor | prologue |
sklepna beseda | concluding words |
sprémna beséda -e -e ž spremno besedilo (1), ki navadno komentira, pojasnjuje osnovno delo | afterword, foreword |
uvòd -óda m del govora, besedila, v katerem se napove predmet, namen | introduction, preambule |
uvodna beseda | introductory words |
uvodna opomba | introductory note(s) |
zagôvor -a m dodatek, spremno besedilo, objavljeno v isti publikaciji za osnovnim delom; prim. predgovor | afterword |
zakljúček -čka m del besedila, ki vsebuje bistvene ugotovitve predhodnega besedila, razprave | conclusion(s) |
zaključna opomba | final word(s), concluding word(s) |
Poleg navedenih terminov srečujemo še množico prijaznih prostih zvez, ki so vsakokraten proizvod navdiha avtorja ali urednika, npr. knjigi na pot, namesto uvoda, namesto zaključka, zaključna beseda pisca ipd.
Z nekaterimi razlagami in pojasnili, predvsem tam, kjer nastopajo med pomeni značilne in pomembne razlike, se ukvarja na svojem blogu pisec in mislec Ian Kingsley (Defined: prologue, epilogue, foreword, preface, introduction, afterword, postscript, footnotes, end notes). Sestavek začenja s kritično ugotovitvijo:
"There is great confusion between the names of material used to sandwich the main portion of a book. Here are some brief guidelines to distinguish between them… "
Cankar, I.: Epilog. Ljubljanski zvon, 1905, št. 11
Če je bil cilj razprave nabor "...besedil, ki spremljajo drugo besedilo...", potem pogrešam pojma "izvleček (abstract)" in "povzetek (summary)" ki sta zlasti razvpita v znanstveni publicistiki.
OdgovoriIzbrišiSpoštovani kolega, hvala za upravičeno pripombo. V času razprave je bila perspektiva nekoliko drugačna, vrteli smo se okrog besedil, ki jih nek avtor napiše k delu drugega avtorja in z njim objavi, zato tako omejen izbor v tej objavi na blogu. Torej v kratkem še kaj o povzetku, izvlečkih, anotaciji in podobnem. Lep pozdrav!
OdgovoriIzbrišiČudi me, da še vedno uporabljate stari SSKJ, ko pa je novi sodobnejši in prijaznejši za uporabo!
OdgovoriIzbrišiPravzaprav uporabljam oba, odvisno od okoliščin in potreb. V besedilu raje povežem na staro verzijo, ker je prosto dostopna in jo vsi bralci lahko uporabijo, nova izdaja SSKJ2 pa je žal razbojniško omejena na uporabnike z geslom!
OdgovoriIzbriši