|
multipart resource - a resource composed of discrete parts conceived, created, realized or arranged as a unit. A multipart resource can be a multipart monographic resource or a serial.Slovenska slovarja bibliotekarske terminologije nekatere od teh izrazov že obravnavata, vendar je treba ob tem upoštevati, da sta oba nastajala v času, ko se je strokovna literatura v glavnem posvečala pretežno samo še tiskanim virom. Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije iz leta 2002 navaja naslednje s tem povezane termine:
multipart monographic resource - a monographic resource in a finite number of physically separate parts known to have been conceived or published as a unit; the separate parts may have their own titles and statements of responsibility. No single part is identifiable as being of primary importance.
Nasprotje tema terminoma je
single-part resource is a resource that is issued as a single physical unit.V nekaterih drugih jezikih so uporabili termine
ang: multipart resource, multipart monographic resource
fra: ressource en plusieurs parties, monographie en plusieurs parties
ita: risorsa multiparte, risorsa monografica multiparte
rus: многочастный ресурс, многочастный монографический ресурс
špa: recurso multiparte, recurso monográfico multiparte
srb: izvor u više delova, monografski izvor u više delova
multi-part component n, večdelni sestavni del (m)Bibliotekarski terminološki slovar (2011) obravnava termine, med katerimi je tudi precej sopomenk:
multi-part item n, enota v več kosih (f), večdelna enota (f)
multi-part resource n, vir v več kosih (m)
multi-volume publication n, publikacija v več zvezkih (f)
multi-volume work n, delo v več zvezkih (n), publikacija v več zvezkih (f)
multi-volume work n, delo v več zvezkih (n), publikacija v več zvezkih (f)
single-volume monograph n, monografska publikacija v enem zvezku (f)
single-volume publication n, publikacija v enem zvezku (f)
knjíga v vèč délih -e -- -- -- ž gl. knjiga v več zvezkihŽal pa se mu je izmuznila publikacije v več delih, kar je gotovo pomanjkljivost tega slovarja.
knjíga v vèč zvézkih -e -- -- -- ž tiskana monografska publikacija v omejenem številu
monográfska publikácija v vèč kósih -e -e -- -- -- ž gl. publikacija v več kosihfizično ločenih zvezkov; sin. knjiga v več delih
monográfska publikácija v vèč zvézkih -e -e -- -- -- ž gl. publikacija v več zvezkih
publikácija v vèč kósih -e -- -- -- ž v katalogizaciji monografska publikacija v omejenem številu fizično ločenih kosov, ki so zasnovani kot celota, npr. zvočni posnetek na več laserskih ploščah; sin. monografska publikacija v več kosih, zaključena publikacija v več kosih; prim. publikacija v več zvezkih, večdelna publikacija
publikácija v vèč zvézkih -e -- -- -- ž v katalogizaciji monografska publikacija v omejenem številu fizično ločenih zvezkov, ki so zasnovani kot celota, npr. knjiga v več zvezkih; sin.monografska publikacija v več zvezkih, zaključena publikacija v več zvezkih; prim. publikacija v več kosih
zakljúčena publikácija v vèč kósih -e -e -- -- -- ž gl. publikacija v več kosih
zakljúčena publikácija v vèč zvézkih -e -e -- -- -- ž gl. publikacija v več zvezkih
pa tudi spomenki
vèčdélna enôta -e -e ž publikacija, ki jo sestavljata dva kosa ali več kosov; sin. večdelna publikacija; prim. publikacija v več kosih
vèčdélna publikácija -e -e ž publikacija, ki jo sestavljata dva kosa ali več kosov; sin. večdelna enota; prim. publikacija v več kosih
V vseh navedenih terminih kos in zvezek seveda implicirata tradicionalno tiskano in vezano publikacijo ali v najboljšem primeru (kos) elektronski vir na fizičnem nosilcu (kot sta npr. CD-ROM ali DVD). Del lahko pomensko zajame vse te fizične oblike publikacij pa tudi novejše oddaljene/spletne/oblačne vire, zato je kot nosilna beseda najprimernejši za tvorjenje sestavljenih terminov.
Zato pa je izpeljani pridevnik večdelen manj primerna izbira, v naših strokovnih besedilih se tudi zelo redko uporablja. Ta način tvorjenja pridevnika iz samostalnika (več + del, kos, zvezek,….) je po potrebi tudi težko razširi na vse te predmete (večdelen, večkosoven, večzvezkoven,…!), kar smo potrebovali in uporabljali za označevanje tega gradiva v preteklosti. Tudi romani, članki, zgodbe… so v več delih in ne večdelni.
Osebno menim, da sta najustreznejši novi poimenovanji vir v več delih in monografski vir v več delih, vendar sem vseeno nekoliko preveril, kako je z rabo teh oz. sorodnih izrazov v dveh besedilnih korpusih (referenčni korpus slovenskega jezika Gigafida in
za naše strokovno področje specializiran Korpus bibliotekarstva). Pogostnost pojavljanja izbranih terminov v treh besedilnih korpusih je zelo majhna:
* v več knjigah | delo v več delih | delo v več zvezkih | knjiga v več delih | monografija v več delih | monografija v več zvezkih | monografska publikacija v več kosih | publikacija v več delih | publikacija v več kosih | publikacija v več zvezkih | večdelna publikacija | večdelna monografija | večdelna monografska publikacija | vir v več delih | monografski vir v več delih |
Izraz vir v tovrstnih pomenskih zvezah še ni bil dokumentiran, vendar sem prepričan, da se bosta novi poimenovanji vir v več delih in monografski vir v več delih v najnovejši strokovni literaturi udomačila in ju bomo sprejeli.
Izčrpno in zanimivo, hvala! Malo prepiha tudi v strokovnem jeziku dobro dene.
OdgovoriIzbriši