petek, 18. november 2011

Digitalni domorodci, digitalni priseljenci in njihov jezik


© DIS is Copenhagen
Neizpodbitno dejstvo je, da večina starejših ne uporablja moderne digitalne tehnologije, brez katere si mladi ne predstavljajo več vsakodnevnega življenja, ali pa jo uporablja le s težavo in odporom ali samo v omejenem obsegu. Evropska komisija je leto 2011 razglasila za evropsko leto prostovoljstva, leto 2012 pa za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. V tem duhu sta se prepletli dve evropski leti in projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija je združil obe družbeno pomembni tematiki z vključevanjem razvoja računalniške pismenosti starejše populacije. Aktivno so ga v oktobru izvajale tudi slovenske knjižnice.

Evropska komisija definira e-veščine kot nabor sposobnosti in znanj, neposredno vezanih na informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Delovanje nekaterih naprav IKT nam je skoraj samoumevno in njihova uporaba od uporabnika ne terja specifičnih veščin in sposobnosti (npr. televizija), pojavlja pa vse več naprav in orodij, predvsem komunikacijskih, ki od posameznika terjajo nek bolj izpopolnjen nabor e-veščin. Pri tem opažamo velike medgeneracijske razlike v sposobnosti pa tudi v pripravljenosti uporabljati to tehnologijo. Zelo opazna in značilna je razlika med digitalnimi domorodci in digitalni priseljenci ter njihovim vedénjem.

Zanimiv je članek Digital Natives, Digital Immigrants (Marc Prensky, 2001), o tem pa je pisala tudi naša kolegica (dr. Polona Vilar: Branje in e-branje), po tem gradivu tudi povzemam definiciji.

Digitalni domorodci (ang. digital native) – so rojeni, ko je digitalna tehnologija že obstajala, so torej domorodci v e-svetu; zanje je to materinščina – tekoče obvladajo "jezik" računalnikov, videoiger, interneta, mobilnikov . . .

Digitalni priseljenci (ang. digital immigrant) – s(m)o rojeni pred pojavom digitalne tehnologije in s(m)o se z njo srečali na neki točki svojega življenja; pridobili s(m)o mnoge spretnosti za rabo digitalne tehnologije, vendar imamo še vedno "tuj naglas" iz svoje mladosti. Ta "naglas" nam pogosto onemogoča, da bi razumeli mlade ali učinkovito komunicirali z njimi – to pa se pozna na mnogo področjih, npr. pri izobraževanju.

Med digitalnimi domorodci najdemo tudi precej stare ljudi; tudi niso vsi mladi digitalni domorodci. Digitalna ločnica je pogost razlog za to. Vzrok je torej v vedenju kot posledici izpostavljenosti tehnologiji, izobraževanju, vzgoji – ne v letu rojstva. Ko se digitalni priseljenci, podobno kot vsi drugi priseljenci, eni bolje in drugi slabše, prilagajajo okolju, ohranjajo svoj prvobitni "naglas", ki kaže na njihov izvor. "Naglas digitalnih priseljencev" se kaže na različne načine – po informacije se pred internetom raje prej obrnejo kam drugam, najprej preberejo navodila za program in ne pričakujejo, da jih bo program sam vodil, elektronsko pošto si natisnejo (ali prosijo za to svojo tajnico – še očitnejši "naglas" digitalnega priseljenca), tudi za urejanje besedila si dokument iz računalnika natisnejo, pokličejo sodelavce v pisarno in jim pokažejo zanimivo spletno stran (nikakor pa jim ne pošljejo URL-ja), telefonski klic "Si dobil mojo elektronsko pošto?" pa je še posebna cvetka. Marc Prensky opozarja, da je to vse prej kot smešnica, saj si učitelji, digitalni priseljenci, ki govorijo zastareli jezik preddigitalne dobe, z velikimi težavami prizadevajo učiti slušatelje, ki govorijo povsem drug in nov jezik. Kako naj digitalni domorodci razumejo, kaj pomeni "zavrteti telefon"???

Kaj pričakuje digitalni domorodec od knjižnice?

sobota, 12. november 2011

E-knjiga in/ali digitalna knjiga?

© Digital Book Index
V pogovoru pa tudi v literaturi se pojavljata izraza elektronska knjiga ali okrajšano e-knjiga in digitalna knjiga. Gre za sopomenke ali morebiti različne pomene? To se sprašuje tudi Lorcan Dempsey, podpredsednik OCLC, na svojem blogu v sestavku Ebooks and/or digital books. Prvi trenutek sem pomislil, da gre za različno rabo v angleškem oziroma slovenskem jeziku, malo brskanja po literaturi in po spletu pa me je utrdilo v prepričanju, da ni povsem tako.

V angleščini in samo redkeje se pojavlja digital book kot poimenovanje za elektronski bralnik; je torej sopomenka v tem pomenu vse redkeje uporabljanega izraza electronic book, ki ga je že skoraj povsem izpodrinil e-reader:

(npr. še vedno kot prvi pomen v The Reference Dictionary)
electronic book
1. A small, portable device onto which the contents of a book in electronic format can be downloaded and read.
2. A book whose contents are in an electronic format.
V slovenščini termina digitalna knjiga v tem pomenu ne uporabljamo.

V tiskarstvu uporabljajo termin digital book tudi za knjige, ki niso tiskane po klasičnih tiskarskih postopkih, temveč neposredno iz računalniške datoteke na laserskem tiskalniku (npr. tudi tiskanje na zahtevo).

Elektronska knjiga in digitalna knjiga se tako v angleščini kot v slovenščini uporabljata sinonimno za poimenovanje vrste elektronskih publikacij (glej tudi E-knjiga – Kaj je to?). Primera iz Wikipedij:

Slovenska Wikipedia:
Elektronska knjiga, e-knjiga ali digitalna knjiga je knjižna publikacija, izdana v digitalni obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige . . .

Angleška Wikipedia:
An electronic book (also e-book, ebook, electronic book, digital book) is a book-length publication in digital form, consisting of text, images, or both, and produced on, published through, and readable on computers or other electronic devices . . .

Res pa je, da je elektronska knjiga (skupaj s svojo okrajšavo e-knjiga) mnogo pogostejša od digitalne knjige. V Korpusu bibliotekarstva se digitalna knjiga pojavlja samo dvakrat in to pri dveh avtorjih, elektronska knjiga 59-krat in e-knjiga 152-krat.

Pa razlikovanje? Dempsej (gl. zgoraj) ugotavlja nekonzistentno rabo v angleškem jeziku, saj se v določenih primerih izraz digital book uporablja tudi s pomenom, ki se razlikuje od electronic book: ". . . there was certainly a tendency to use 'ebooks' for materials available for license from external providers, and a tendency to use 'digital books' for materials digitized from library collections . . . Ebooks may evoke an environment currently fragmented by provider platforms, with restrictions on use, and managed in a licensed e-resource workflow. They are for reference, information, reading. Digital books may evoke a digital library environment, an aspiration to provide higher level research services based on text mining, entity identification, and so on, and various funding and cooperative initiatives which aim to increase the corpus. . . ". E-book torej za komercialno založniško produkcijo in digital book za digitalizirano gradivo, predvsem iz knjižničnih fondov in z namenom širjenja dostopa do kulturnih dobrin in ne zaradi komercialnih učinkov. Primera te rabe sta Sites Linking or Containing Digital Books in Digital Book Index. Takega razlikovanja v slovenskem jeziku doslej še nisem zasledil, mi je pa všeč (glej tudi Elektronski slovar in "slovar v elektronski obliki") in nadaljna raba bo pokazala, če se bo to razlikovanje ohranilo in morebiti celo okrepilo, ali pa izginilo.

sobota, 05. november 2011

E-ji se še kar nabirajo!


© dreamtime
V počitniški objavi E-karsižebodi sem preletel pojavljanje besed, pretežno samostalnikov, pred katerimi je pridevniški e-. Pregled sem temeljil na takrat šele nastajajočem Korpusu bibliotekarstva in 144 novejših strokovnih besedilih, kjer se med milijon zajetimi besedami pojavlja 63 različnih besed s predpono e-. V poletnem času se je korpus obogatil z nanovo dodanimi besedili, skupaj jih je sedaj že 234 in obsegajo nad 1,8 milijona besed. Pregled besed s predpono e- v Korpusu bibliotekarstva pokaže, da je e-knjiga po pogostosti (152) nedvomno daleč pred vsemi drugimi.
Z novimi strokovnimi besedili s področja bibliotekarstva se je povečala tudi paleta e-jev, evidentiranih je bilo še naslednjih 24 novink:

e-beležnica e-forum e-podpis e-trgovina e-vključitev
e-bilten e-paket e-projekt e-učbenik e-založba
e-branje e-participacija e-razvoj e-varnost e-založništvo
e-časnik e-pismenost e-servis e-vključevanje e-zvočni zapis
e-dokument e-CRM e-prodaja e-trgovanje

V sestavku Twinning - zakaj ne (po)bratenje? se pojavlja tudi ime projekta eTwinning, bo to e-bratenje?