petek, 13. avgust 2010

Knjižnica v 100 jezikih

Po oceni strokovnjakov (Austin, Peter. K.: 1000 Languages : The Worldwide History of Living and Lost Tongues. London, 2008) je danes na svetu še okrog 6900 jezikov, od tega v Evropi okrog 239. Glede na demografska, ekonomska in družbenopolitična dogajanja predvidevajo, da bo do konca tega stoletja do 90 odstotkov teh jezikov izginilo. Porazdelitev jezikov na zemeljski obli je zelo neenakomerna tako geografsko kot tudi glede na število govorcev, saj segajo od zelo velikih, ki jih govori več sto milijonov ljudi, do zelo majhnih, ki jih govori le še nekaj oseb. Porazdelitev spominja na bibliotekarjem znani Bradfordov zakon, saj samo 4 odstotke jezikov (okrog 275) govori kar 96 odstotkov svetovnega prebivalstva, na drugi strani pa 4 odstotki prebivalstva govorijo preostalih 96 odstotkov jezikov. Osem največjih jezikov ima po več kot 150 milijonov govorcev in obsega 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Več kot polovico jezikov govori le še po 10.000 govorcev, kar čez četrtino jezikov pa le po 1000 ljudi. V primerih najbolj ogroženih jezikov, ti so predvsem v Ameriki in Avstraliji, govori posamezni jezik le še kak par ostarelih ljudi in je jasno, da za njimi ne bo več materni jezik nikomur oz. ga nihče več ne bo govoril.

Med enajst jezikov z največ govorci sodi danes:

  • kitajščina – 1,2 milijarde
  • angleščina – 760 milijonov
  • hindi – 490 milijonov
  • španščina – 417 milijonov
  • ruščina – 277 milijonov
  • bengalščina – 230 milijonov
  • arabščina – 205 milijonov
  • portugalščina – 191 milijonov
  • francoščina – 128 milijonov
  • nemščina – 128 milijonov
  • japonščina – 122 milijonov
Pogosto govorimo o svetovnih jezikih, to so tisti jeziki, ki se uporabljajo tudi daleč čez območje nastanka, kjer jih govorijo ti. domorodci. V zgodovini so bili to predvsem jeziki imperijev, ki so se politično, geografsko, gospodarsko, kulturno in tudi jezikovno širili daleč izven matične domovine. Danes (ameriška) angleščina brez težav izpodriva vse ostale svetovne jezike. V spodnji tabeli so svetovni jeziki na začetku seznama, za njimi pa še ostali jeziki po abecedi.

Slovenščina spada z dvema milijonoma govorcev med manjše jezike in na srečo ne kaže znakov (resne) ogroženosti. Med evropskimi jeziki govori toliko ali še manj ljudi naslednje jezike:

  • makedonščina – 2 milijona
  • oksitanščina – 1,5 milijona
  • latvijščina – 1,5 milijona
  • estonščina - 1,1 milijona
  • valižanščina – 700.000
  • baskovščina – 650.000
  • frizijščina – 421.000
  • islandščina – 300.000
V preteklosti so služili za spoznavanje jezikov, sporazumevanje in prevajanje tiskani slovarji, ki jih najbrž ni mogoče prešteti. Knjižnica je beseda, ki je nekateri jeziki ne poznajo, predvsem seveda tisti, ki jezika ne zapisujejo, ker potem tudi knjižnic ne potrebujejo. Tam pa, kjer jo poznajo, sodi seveda med pomembnejše besede splošnega besednjaka. Klasičen večjezični slovar 26 jezikov in v njem besedo knjižnica smo že predstavili. Dandanes se pojavlja na spletu vse več elektronskih slovarjev, tudi v za nas razmeroma eksotičnih in neznanih jezikih. Najpogosteje so to dvojezični prevajalni slovarji v povezavi z angleščino. Obstajajo tudi taki, ki povezujejo večje število jezikov in iz takega smo tokrat izpisali ustreznike besede knjižnica v stotih jezikih in ustreznih pisavah. Avtorji trdijo, da obsega slovar 180 jezikov, v vseh knjižnice nismo našli.
Zahvaljujem se bralki Martini, da je spomnila na tibetanščino.


Vir: Logos





Vir: A multilingual translation dictionary

Tibetan

Vir: English to Tibetan Online Dictionary

Znakovni jezik (ameriški ASL)

Pa še knjižnica v 100 jezikih nekoliko drugače. Projekt "Knjižnica stotih jezikov" je izvedlo mesto Linz kot Evropska prestolnica kulture leta 2009. Četrtina prebivalcev mesta je priseljencev iz drugih jezikovnih sredin in tem je Knjižnica stotih jezikov namenjena, vsak od njih naj bi v njej našel knjigo v svojem jeziku. Po Ranganathanu . . .

O tem, kako (šaljivo) so knjižnico skušali poimenovati naši pradedje, pa v eni naslednjih objav.

12 komentarjev:

  1. Poučno in koristno, hvala za zanimiv prikaz. Z veseljem pričakujem vaše naslednje objave.
    lp D

    OdgovoriIzbriši
  2. Morda veste kako je z uvrščenostjo latinščine in eksperanta v svetovnem merilu?

    Lp N

    OdgovoriIzbriši
  3. Gre za dva posebna primera jezikov, ker nobeden od njih nima vloge maternega jezika, saj ga nihče ne govori kot svoj prvi jezik.

    Latinščina spada med ti. mrtve jezike in se uporablja kot uradni jezik samo v državici Vatikan (829 prebivalcev, ki pa verjetno vsi jezika ne obvladajo), pa še tam to nikomur ni prvi (materni) jezik. Poleg tega se uporablja po svetu še v liturgiji in zelo omejeno v nekaterih strokah (npr. medicina, pravo ipd.). Število govorcev in s tem rank nista znana. Kot zanimivost naj povem, da je izšla v latinščini tudi serija slikanic (za odrasle) o galskem junaku Asteriksu. Obstaja tudi latinska Wikipedia z okrog 40.000 članki.

    Esperanto je umetni jezik in ni podatkov, da ga bi kdo govoril kot materni jezik, kot drugi jezik naj bi ga govorilo okrog 2 milijona zemljanov, čeprav nihajo ocene med 100.000 in 8 milijonov (kar pa je gotovo pretirano in je v ozadju samopromocija) . Esperanto ni bil nikoli uradni jezik kakšne dežele. Poleg neobstoječega realnega »popisa« govorcev je seveda še osnovno vprašanje, koliko znanja jezika uvršča nekoga med tiste, ki se jih potem šteje. Nekateri viri navajajo oceno: tekoče govoreči med 4.000 in 20.000 (bolj ohlapna ocena je 30.000 in 300.000); osnovno znanje od 100.000 do 2 milijona; celo kot materni jezik naj bi bil po nekaterih avtorjih 200 do 2000 ljudem, čeprav se esperantisti in jezikoslovci okrog vseh teh številk ne strinjajo. V esperantu je tudi Wikipedia z okrog 90.000 članki 850 avtorjev, obstajajo pa celo blogi.

    OdgovoriIzbriši
  4. Neverjetna latinščina!
    @Anonimni (N), glede na zadnji komentar še zanimiva novička o latinščini! Obstaja celo
    latinski terminološki slovar računalništva
    ! Čisto zares!

    OdgovoriIzbriši
  5. Težko se strinjam, da je izraz mrtev jezik za latinščino povsem primeren, kajti latinščina še danes živi svoje posebno življenje, čeprav je "mrtva" že 1500 let. Barbara, Urban, Primož, Urška so vsi latinskega izvora, perfekten, moda, plomba, račun, pop in video npr. tudi, da o znanostih sploh ne govorimo...

    Latinski terminološki slovar računalništva :) Super zadeva!

    Lp, N

    OdgovoriIzbriši
  6. Zašla sva v razpravo, za katero bi bilo pri mizi potrebno več kot tri runde piva.

    Se strinjam, da je latinščina včasih še prav živa in živahna, tudi kolega Nekrep je o tem že pisal na LiLoLe, zato se bom zadržal izključno na terminološki ravni. Izraz "mrtvi jeziki" je treba v tem kontekstu razumeti kot jezikoslovni strokovni termin, ki ga uporabljajo tudi zagrizeni latinisti. Avtorica spletnega mesta o antiki Avete Romani! Pozdravljeni Rimljani! pravi "Latinščina je mrtev jezik - v smislu, da naroda, ki mu je bila materni jezik, ni več. Seveda pa v mnogih oblikah živi dalje.", SSKJ pa opredeli "mrtvi jezik - ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori".

    Problematična je tudi živa raba latinščine, saj se v posameznih strokah in znanstvenih panogah (medicina, pravo, biologija ipd.) uporabljajo predvsem samo posamezne besede in fraze oz. nespreminjajoči se stavki, izreki, ne uporablja pa se za pogovor. Izjema je delno liturgija in nekateri segmenti življenja v Vatikanu.

    Posebno poglavje pa je seveda etimologija, tudi moje ime prihaja iz latinščine, čeprav je "čisto slovensko" in celo tipično slovensko. Precej na latinščini temelječih besed smo dobili s posredovanjem drugih jezikov, ne samo romanskih, neposredno iz latinščine pa zelo malo.
    Mati, brat, sestra . . . imajo latinske korenine!

    Po trditvah nekaterih angleških jezikoslovcev naj bi več kot 60% angleških besed izviralo iz latinščine ali grščine, največ s posredovanjem francoščine.

    OdgovoriIzbriši
  7. Kar se latinščine tiče, lahko rečem zgolj:
    Agnosco veteris vestigia flammae. :)

    Morda pa ne bi bilo slabo ponovno odpreti kakšnega zvezka. ;)

    Lp, N

    OdgovoriIzbriši
  8. Ja, res, ampak v življenju je toliko zvezkov in knjig, ki bi jih človek rad še enkrat odprl . . . ali pa zaprl.

    OdgovoriIzbriši
  9. zelo zanimiv clanek! iz tega podrocja bi moralo biti vec napisanega..

    OdgovoriIzbriši
  10. Hvala za vzpodbudo! Gotovo bo še kaj.

    OdgovoriIzbriši

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.