Simpozij urednikov Islovarja

uredník tudi urédnik -a m (í; ẹ̑) kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: postati urednik na radiu, pri časopisu; urednik televizijske oddaje, knjižne zbirke / dežurni, glavni urednik; glasbeni, športni urednik; odgovorni urednik ki je ob pogojih zakona odgovoren za objavljene informacije; tehnični urednik ki objavi namenjena besedila, gradivo tehnično ureja; urednik fotografije ♦ jezikosl. kdor v pisni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju simpózij -a m (ọ́) 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja 2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem: pri simpoziju so se nekateri gostje opili ♦ um. kiparski simpozij organizirano začasno skupno bivanje in delo kiparjev Islovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki. Slovar zajema informacijsko izrazje, to je temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so podatkovne baze, uporabniški vmesniki, poslovna informatika, objektna tehnologija, umetno zaznavanje in sociološki vidiki. Besed splošnega pomena Islovar ne vsebuje.

---

O Islovarju smo ob njegovi desetletnici na straneh bloga Bibliotekarska terminologija že pisali, prav tako lani poleti ob veliki prenovi slovarja. Sestavlja in dopolnjuje ga že od leta 2000 Jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA (SDI), pisana skupina urednikov, v preteklem letu je bilo na različnih stopnjah slovaropisnega dela in priprave slovarja aktivnih dvajset sodelavcev. To so sodelavci različnih profilov od visokošolskih profesorjev in strokovnjakov iz prakse do prevajalcev pa tudi bibliotekarjev in slovenistov oziroma izkušenih slovaropiscev. Spletna rešitev, ki je bila lani temeljito prenovljena in postavljena na povsem nova izhodišča, ponuja urednikom številne možnosti, npr. iskanje in brskanje po slovenskem ali angleškem izrazu in po raznih s strukturo slovarja pogojenih kriterijih, vpogled v zgodovino urejanja posameznega termina, komentarje, razprave, povezave na koristne naslove in dostop do besedilnega korpusa informatike, zvočni zapis izraza, takojšnje spremembe pa seveda tudi možnost brisanja slovarskih sestavkov. Uporabnikom je poleg iskanja omogočeno tudi neposredno interaktivno dodajanje novih izrazov in razlag ter komuniciranje z uredniki ali drugimi uporabniki. Konec leta 2016 je bilo v Islovarju že 6.990 izrazov, opremljenih z razlagami in angleškimi ustreznicami, hiter pregled statistike delovanja slovarja pa pokaže, da dnevno število iskanj presega tisočaka in je bilo tako v lanskem letu okrog 390.000 iskanj. Brez dvoma velik dosežek, v Sloveniji ni podobnega terminološkega slovarja, pa tudi v tujini bi težko našli enak dosežek s tako skromnimi sredstvi.

Priprava slovarja poteka v manjših specializiranih strokovnih skupinah, nekatere se na delovnih sestankih srečujejo skoraj vsak teden, nekajkrat letno pa se zaradi usklajevanja zberemo vsi uredniki. Ko smo se odločali o poimenovanju za nas tako pomembnega največjega letnega zbora urednikov, smo naleteli na množico izrazov - kongres, konferenca, sestanek, znanstveni sestanek, simpozij, seminar, panel, panelna diskusija, okrogla miza, posvet, posvetovanje, srečanje, zborovanje, strokovno srečanje, delavnica in še kaj, kar opisuje organizirane oblike srečavanja, zbiranja ljudi s podobnimi interesi, predvsem zaradi izobraževanja, izmenjave in/ali usklajevanja mnenj, izkušenj, sprejemanja odločitev, zaključkov (tudi o teh poimenovanjih smo že pisali v objavi Simpozij, kongres, posvetovanje). Ker na srečanju razpravljamo in sklepamo o resnih stvareh, ob tem pa je to tudi prilika za skupno večerjo, navadno tam okrog novega leta, smo se malo zares in malo za šalo odločili za simpozij.

Tokrat simpozija nismo uspeli stlačiti v december, bil je prenatrpan in sodelavci preveč zasedeni na vseh mogočih koncih, zato je bil sklican 20. januarja 2017. V prijetnem lokalu na obrobju Ljubljane se je zbralo sedem urednikov, drugim čas žal ni dopuščal, da bi prišli.

Prvi del simpozija se je odvijal zelo delovno in resno po dokaj obsežnem dnevnem redu. Udeležence sta v odsotnosti predsednika SDI (ki je tudi eden od urednikov) Nika Schlambergerja pozdravila predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk in glavna urednica Katarina Puc. Glavna urednica je v nadaljevanju obširno predstavila letno poročilo o dejavnostih in rezultatih delovnih skupin, v letu 2016 sta bili to dve strokovni uredniških skupin in slovaropisna skupina, ki redakcijo zaključuje. Na skupaj 32 delovnih sejah so obravnavali 23 tematsko zaključenih zbirk. Velik poudarek je bil posvečen pripravi, testiranju, konverziji in operativnemu zagonu slovarja 3.0, ki z novo rešitvijo prinaša izboljšano uporabniško izkušnjo, poleg tega pa upošteva sodobne koncepte terminografije. Pri razvoju smo sodelovali s strokovnjaki Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki uporabljajo to novo orodje za gradnjo svojih slovarjev in tudi za poučevanje. Slovaropisna skupina je sodelovala tudi z drugimi strokovnjaki na področju terminologije, dobra izkušnja je bila udeležba dveh urednikov na Slovenskem terminološkem posvetu, kjer so se zbrali skoraj vsi za slovensko terminologijo pomembni deležniki in pripravili izhodišča za morebitno formalno sodelovanje, Islovar pa je bil večkrat izpostavljen kot primer zelo dobre prakse. V tem letu so na različne načine pri pripravi slovarja in slovarskega gradiva sodelovali Vladimir Batagelj, Katja Benevol Gabrijelčič, Alenka Brezavšček, Jurij Jaklič, Janez Kanič, Matjaž Kljun, Jože Kranjc, Tjaša Kuerpick, Tomaž Klobučar, Evelin Krmac, Zvonka Leder Mancini, France Mihelič, Igor Mlakar, Katarina Puc, Vladislav Rajkovič, Vanda Rebolj, Niko Schlamberger, Ljupčo Todorovski, Tomaž Turk, Vesna Videnovič, Radoslav Wechsterbach in Jerneja Žganec Gros. Predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk, sicer tudi urednik in eden soavtorjev uspešne prenove slovarja 3.0., je predstavil strategijo slovarja, ki bo začrtala osnovne smernice nadaljnjega razvoja slovarja in dolgoročno tudi njegovega spletnega urejanja ter morebitnega sodelovanja s podobnimi projekti. Poudarek je na učinkovitosti poteka strokovnega dela in zagotavljanju ustrezne kakovosti ter pridobivanju novih urednikov za posamezna strokovna področja, kar naj zagotovi ustreznejši zajem terminov glede na razvoj stroke in tehnologije. Glede na zahteve uporabnikov je zato nujno zagotoviti vključevanje najnovejšega, tudi šele porajajočega se izrazja. Janez Kanič je predstavil načrt dela za leto 2017, ki seveda temelji na že utečenih postopkih priprave slovarskega gradiva po strokovnih delovnih skupinah, pomembni za nadaljnje delo pa bodo tudi popravki in zaključna dodelava programske podpore. Ena ključnih nalog v tem letu bo pridobivanje novih urednikov, saj je bil v preteklih letih osip urednikov precej velik in je bilo zaradi tega delo nekaterih skupin močno ovirano ali skoraj ustavljeno. Več pozornosti bo posvečeno tudi promociji slovarja in njegove uporabe za različne ciljne publike. Za terminološko delo bo pomembno tudi tekoče vzdrževanje in dopolnjevanje besedilnega korpusa DSI (korpus informatike), ki ga pripravljamo že od leta 2003 in vsebuje besedila iz zbornikov Dnevi slovenske informatike, revije Uporabna informatika in posvetovanja Dnevi slovenske uprave. Trenutno zajema že 1.641 člankov, ki obsegajo skupaj 3.7 mio. besed. Več pozornosti bo posvečeno tudi predstavitvam oziroma promociji slovarja različnim skupinam uporabnikov. O predstavljenih dokumentih in najpomembnejših vprašanjih je potekala živahna razprava, sprejetih pa je bilo tudi nekaj sklepov glede pridobivanja in vključevanja novih urednikov, predstavitev slovarja in politike nabiranja terminološkega gradiva. Letno poročilo, načrt in strategija z dogovorjenimi zaključki simpozija gredo še v pregled in potrditev upravnemu odboru SDI.

Slovar je namenjen uporabnikom, zato vas vabimo, da ga uporabljate in po potrebi tudi pokomentirate! Poleg njegove uporabniške prijaznosti in funkcionalnosti seveda predvsem njegovo vsebino, to je zajete ali manjkajoče termine in njihovo ustreznost. O terminih, ki kolikor toliko sodijo v okvir bibliotekarske terminologije, lahko podebatiramo tudi na tem blogu.

Uredniki ob eni od resnih razprav in odločitev. Od leve Tomaž Turk, Jurij Jaklič, Katarina Puc, Katja Benevol Gabrijelčič
in Evelin Krmac, Zvonka Leder je že odšla, za objektivom pa Janez Kanič.

Na tejle smo pa malo bolj sproščeni, na sliki tudi Zvonka Leder in Janez Kanič, slikala je Evelin Krmac.

Ne spreglejte, da omogoča Islovar tudi poslušanje zvočne podobe iztočnic, ki jih sintetizator govora ustvari samodejno na podlagi zapisa MRPA. To možnost nakazuje ikona zvočnika ob iztočnici desno zgoraj.