© Children’s Mental Health Network
|
Pri pisanju uporabljamo poleg črk in najpogostejših znakov (npr. ločila) tudi nekatere posebne znake, ki so se v računalniškem in mobilnem okolju zasidrali v naš vsakdan. Taka sta na primer @ in #. Brez njiju ne moremo več živeti in normalno funkcionirati, že leta ju uporabljamo, vendar smo ob njunem poimenovanju še vedno zadržani če ne celo nesrečni (o poimenovanju nekaterih znakov smo tukaj že pisali: Kako se imenujejo nekateri znaki?). V rabi sta najpogostejši poimenovanji afna in lojtra, vendar marsikdo s tem ni zadovoljen in predvsem za # še pogosto slišimo in tudi beremo izvirno angleško poimenovanje hash, izg. [hæʃ].
Če naj bo stvar zanimiva, je treba seveda še nekoliko zaplesti. Že leta uporabljamo angleški termin tag in ga bolj ali manj neuspešno slovenimo kot oznaka, značka, metaoznaka in še kaj, pri tem pa preradi pozabimo, da so bili že desetletja pred tem v nekaterih strokah (npr. bibliotekarstvo, dokumentalistika) v rabi slovenski termini oznaka, vsebinska oznaka, tematska oznaka, predmetna oznaka, ki pa marsikomu niso bili dovolj fensi in jih je nadomestil tag, izg. [tæɡ], pa potem seveda še cela družina izpeljank (tegirati ali tagirati, tegiran ali tagiran ipd., tudi o tem smo že pisali v sestavku Tag in tagiranje ali teg in tegiranje . . . ali morebiti kako drugače?).
Zgoraj opisana termina smo združili v enega novega in dobili hashtag, izg. [ˈhæʃtæɡ], to je oznako, ki jo uvaja znak #. Hashtag se uporablja za kategorizacijo vsebin in zasledovanje tematik na družbenih omrežjih. Začelo se je s Twitterjem, ki je leta 2009 uvedel tako označevanje svojih popularnih in udarnih vsebin, kmalu pa so hashtagging (označevanje s temi oznakami) prevzeli tudi uporabniki. Danes je uporaba teh oznak za vsebino objav doma na večini družbenih omrežij, poznajo jih npr. Google Plus, Instagram, Facebook, Pinterest, Tumblir ipd. Avtor lahko označi vsebino objave z eno ali več oznakami, vendar pretiravanje v njihovem številu ni priporočljivo, saj postane opis nepregleden in iskanje neučinkovito. Drugi uporabniki lahko z iskanjem teh oznak zasledujejo želene objave. Nekaj v zadnjem času popularnih oznak je na primer #ilka, #tinamaze, #Trumpism, #freemalania, #mislovenci ipd.
Pred kratkim sem pisal o posebnih znakih v naslovih knjig in drugih objav ter avtorski svobodi pri takem "oblikovanju" besedila, tokrat sem našel knjigo, ki ima v naslovu znak # in bi lahko razumeli #Rovinj full of art kot metaoznako, npr. za Twitter, Instagram ipd. Katalogizatorji tega v katalogu niso označili, zato so pa naslov skupaj s tem znakom vpisali v iskljivo opombo oz. med druge naslove.:
Pa še nekaj besed o slovenskem poimenovanju. Že oba sestavna dela (hash in tag) sta povzročala terminološke težave, sedaj skupaj pa še toliko bolj. Resnici na ljubo se v govoru in pisnih besedilih najpogosteje pojavlja hashtag z izvirno angleško izgovorjavo. Poskusov slovenjenja je bilo dosti in termin lahko najdemo tudi v nekaterih slovarjih (npr. Islovar, Termania, Razvezani jezik, Pons, tudi evropska terminološka baza IATE), več je bilo obsežnih razprav v nekaterih skupinah na Faceboouku. Predlogov in poskusov slovenjenja je bilo dovolj (npr. ključnik, metaoznaka #, hešteg, heštag, lojtra, oznaka, tematska oznaka, označevalec, značka, ključna beseda, zbiraj, povezovalnica, sledilnica, povezava na tviterju, iskalnica, lojtrišče), vendar se prav zares nobeden od njih (še) ni prijel.
Nekaj nejasnosti in nedoslednosti se pojavlja tudi zato, ker marsikdo enači termina hash (samo #) in hashtag (# in beseda, ki opisuje vsebino, npr. #terminologija), kar seveda ni ustrezno in je celo zavajajoče. Se pa pojavlja v razpravah in tudi kakem slovarju.
Poglejmo, kako rečejo ključniku v nekaterih drugih jezikih:
|
|
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.