Brajica in njen svetovni dan

4. januar je svetovni dan brajice, pisave slepih in slabovidnih, ki je pomembno pomagalo v življenju milijonov slepih po vsem svetu, saj jim omogoča branje književnih del ali študij skupaj in bolj enakovredno z videčimi vrstniki. Svetovni dan brajice je ena od priložnosti, ko lahko posamezniki in inštitucije, ki sodelujejo s slepimi in slabovidnimi, opozarjajo na zapreke, s katerimi se slepi srečujejo v okolju in opozarjajo tudi na pomanjkljivo zakonodajo o avtorskih pravicah po svetu, ki slepim in slabovidnim ovira dostop do ustreznih učbenikov.

Brajica, s pomočjo katere slepi in slabovidni lahko pišejo in berejo, je sistem tipne abecede, pri kateri šest izbočenih pik, razporejenih v brajevi celici v dveh stolpcih s po tremi pikami, predstavlja črke, številke in simbole za skoraj vse jezike sveta. Leta 1824 jo je pri 15 letih izumil Louis Braille, ki se je rodil 4. januarja 1809. Še kot otrok je zaradi nesreče povsem oslepel, vendar je bil kljub temu izjemno dober učenec in si tako pridobil posebno štipendijo. Šolal se je v Kraljevem zavodu za slepo mladino v Parizu, kjer je spoznal oficirja francoske vojske, ki je na zahtevo Napoleona razvijal kriptografske metode komunikacije in način komuniciranja, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Ta sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti, zato ga vojska operativno ni nikoli uporabljala. Louis Braille je hitro ugotovil vzrok za neuspeh te pisave - človeški prst ne more razbrati reliefnega znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črke za črko. Njegova rešitev je bila zasnovana na matriki celice s šestimi pikami - Braillovi celici - ki je bila revolucija v komuniciranju za slepe ljudi in osnova za velik uspeh nove pisave.

Braillova celica Bitna slika ASCII znaka s piksli

Pikra pripomba: Kot marsikaj dobrega, koristnega in danes nepogrešljivega (npr. digitalni računalnik, internet, KWIC-indeks ipd.) je tudi brajica nastala iz tehnologije, ki jo je razvijala (in financirala) vojaška mašinerija. Na srečo je šel razvoj naprej in uspešno našel pot tem izumom in izdelkom tudi v koristnejše in bolj človekoljubne namene! Zanimivost: Brajica je nastala na nekaterih konceptih, za katere danes (zmotno) mislimo, da so zelo nove in revolucionarne iznajdbe zadnjih desetletij. Osnova brajice je digitalna in dvojiška (binarna za tiste, ki jim je tako bolj všeč), to je izbočena pika. Ta je prisotna (1) ali pa je ni (0) in je ekvivalent današnjemu bitu. Šest pik sestavlja celico, torej šestbitni bajt, urejen v matriko, kot je nastala črka na papirju pri matričnem tiskalniku ali podobno še danes nastajajo znaki na zaslonu. Bi torej lahko rekli, da je knjiga, napisana v brajici, potem pradigitalna knjiga? Na podoben način deluje tudi t. i. braillova vrstica, namenjena delu z računalnikom kot nadomestilo oziroma nadgradnja tipkovnice. Nadaljnji razvoj sodobne tehnologije bo vlogo in pomen brajice nedvomno zmanjšal in jo (skoraj) v celoti nadomestil z novimi elektronskimi pripomočki.

Tipno gradivo (taktilno gradivo) je lahko del knjižnične zbirke, v knjižnici za slepe pa seveda predstavlja večji del zbirke, zato se je terminom na tem področju posvetil tudi Bibliotekarski terminološki slovar, ki obravnava naslednje termine:

brajica -e ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin.brajlica, Braillova pisava; prim. reliefni tisk brájlica -e ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin.Braillova pisava, brajica; prim. reliefni tisk Braillova pisáva -e -e [brájlova in brájeva] ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin. brajlica, brajica; prim. reliefni tisk Braillova vrstíca -e -e [brájlova in brájeva] ž dodatek tipkovnici, ki slepim omogoča branje (2) podatkov z računalniškega zaslona v brajlici pisáva za slépe -e -- -- ž pisava (1), ki jo berejo slepi s tipanjem, npr. brajica izdája za slépe -e -- -- ž publikacija, izdana v Braillovi pisavi ali na zvočnem posnetku, namenjena slepim, slabovidnim knjížnica za slépe -e -- ž specializirana knjižnica za slepe in slabovidne optofón -a m naprava za pretvarjanje grafičnih znakov v zvočne signale, zlasti za pomoč slepim pri branju povéčani tísk -ega -a m v katalogizaciji splošna oznaka gradiva za tiskano besedilo z večjimi črkami, namenjeno slepim in slabovidnim típno gradívo -ega -a s gradivo z izbočenimi znaki in/ali različno oblikovano površino, namenjeno slepim in slabovidnim, npr. tiski v brajici uporábnik s posébnimi potrébami -a -- -- -- m nav. v mn. uporabnik knjižnice, ki potrebuje zaradi svojih telesnih, psihičnih posebnosti ali drugih omejitev knjižnično gradivo posebne vrste ali prilagojene storitve, npr. slepi, slabovidni, gluhi, fizično ovirani uporabnik

Pozoren bralec je verjetno takoj opazil nedoslednosti, ki izhajajo iz fonetskega zapisa francoskega priimka Braille [braj] in izpeljanega pridevnika [brájlov in brájev], poleg tega pa še male in/ali velike začetnice pridevnika. Pri tem so sestavljalci slovarja upoštevali rabo teh terminov v strokovnih besedilih in seveda določila SSKJ-ja in SP-ja (takrat SSKJ² še ni obstajal).

SSKJ Braillov -a -o [brájlov in brájev] prid. (ȃ) navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi       Slovenski pravopis Bráille -lla [braj] m z -em oseb. i. (ȃ) |francoski izumitelj| bráillov in Bráillov -a -o [ajl] (ȃ) ~a pisava brájlica -e ž, pojm. (ȃ) prakt.sp. braillova pisava       SSKJ2 brájica -e ž (ȃ) pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: učenje brajice; odlomek iz knjige v brajici (več nima brajlica)

Dokaz, da gre zares za trd oreh in ne dovolj zadovoljivo rešen terminološki problem, kjer se pogledi slovarja in pravopisa vse prej kot prijazno križajo, je tudi razprava, ki je stekla v spletni Jezikovni svetovalnici leta 2016. Zaradi ilustrativnosti in boljšega razumevanja vključujem celotno objavo Pisava za slepe je »brajlica« ali »brajica«?:

Vprašanje: V rabi smo zasledili, da Braillovo pisavo skrajšano lahko zapišemo kot brajlica in brajica, čeprav je v Slovenskem pravopisu 2001 zapisano brajlica. Kakšen zapis svetujete? Odgovor: V besedni družini Braille – Braillov – brajica (brajlica) je res precej zmede. 1. Braillova ali Brailleva pisava Po osebi z imenom Braille so pisavo poimenovali Braillova oz. Brailleva. Ker priimek izgovorimo [braj], lahko svojilni pridevnik zapišemo z obema svojilnima obraziloma (-ov/-ev), čeprav izgovarjamo le drugega, tj. [brajev]. Podrobneje o tem v pravopisnem pravilu § 960 v SP 2001. 2. Braillova/Brailleva ali braillova/brailleva pisava Ker take zveze poimenujejo lahko vrsto, npr. ena od vrst pisave je Braillova/Brailleva, jo po pravopisnem pravilu v § 185 lahko pišemo tudi z malo začetnico, tj. braillova/brailleva pisava. 3. brajica ali brajlica Zapis z malo začetnico pogosto prekine pomensko povezavo z izhodiščnim lastnim imenom, zato tako kot pri primerih (Kneipp >) knajpova kava tudi v vašem primeru pogosto zasledimo zapis brajeva pisava, ki z univerbializacijo dobi obliko brajica. Res je, da predvsem v neuradni oz. pogovorni rabi zasledimo tudi zapis brajlova pisava in izhajajočo poenobesedeno različico brajlica. Zapis z l je rezultat neustreznega branja po črki. Če želite uporabiti enobesedno možnost, potem predlagam, da se odločite za tisto varianto, ki je ustreznejša tako s fonetičnega kot slovničnega vidika, tj. brajica. Četudi je zapis v nasprotju s trenutno veljavnim pravopisom, je tudi res, da nekateri normativizmi tega pravopisa niso upravičeni. Helena Dobrovoljc

Mogoče bo komu koristila ustreznica v katerem od tujih jezikov, zato smo zbrali še poimenovanja za brajico ali pisavo za slepe v 32 jezikih.

albansko Braj, alfabeti Braj angleško Braille bolgarsko Брайловата азбука češko Brailleovo slepecké písmo, Braillovo písmo dansko Braille-skrift, Braille-alfabetet, punktskrift esperanto Brajlo, Brajla alfabeto estonsko Braille kiri, punktkiri, pimedate kiri finsko pistekirjoitus, braille-kirjoitus, Braillen merkistö francosko braille, écriture Braille, caractère Braille, écriture tactile grško γραφή Μπράιγ, Κώδικας Μπράιγ , στοιχείο Braille hrvaško Brailleovo pismo, Brajevo pismo, brajica islandsko Blindraletur italijansko caratteri Braille katalonsko braille, alfabet Braille latovsko Braila raksts litvansko aklųjų raštas, Brailio raštas

madžarsko Braille-írás, Braille-ábécé makedonsko Брајова азбука, Брајово писмо, брајова азбука, Брајовата азбука nemško Brailleschrift, Blindenschrift, Braille nizozemsko braille, brailleschrift norveško braille, blindeskrift, punktskrift poljsko alfabet Braille’a portugalsko Braille, alfabeto Braille, carateres Braille romunsko alfabetul Braille rusko шрифт Брайля, тактильный шрифт slovaško Braillovo písmo slovensko Braillova pisava, Brailleva pisava, Brajeva pisava, brajica, brajlica srbsko Брајево писмо, Брајева азбука, Brajevo pismo, Brajeva azbuka špansko braille , caracteres Braille, alfabeto braille, escritura táctil švedsko braille , brailleskrift, punktskrift turško Braille alfabesi, körler alfabesi ukrajinsko шрифт Бра́йля

Ustava Republike Slovenije v brajici.