sreda, 4. januar 2017

Brajica in njen svetovni dan

4. januar je svetovni dan brajice, pisave slepih in slabovidnih, ki je pomembno pomagalo v življenju milijonov slepih po vsem svetu, saj jim omogoča branje književnih del ali študij skupaj in bolj enakovredno z videčimi vrstniki. Svetovni dan brajice je ena od priložnosti, ko lahko posamezniki in inštitucije, ki sodelujejo s slepimi in slabovidnimi, opozarjajo na zapreke, s katerimi se slepi srečujejo v okolju in opozarjajo tudi na pomanjkljivo zakonodajo o avtorskih pravicah po svetu, ki slepim in slabovidnim ovira dostop do ustreznih učbenikov.

Brajica, s pomočjo katere slepi in slabovidni lahko pišejo in berejo, je sistem tipne abecede, pri kateri šest izbočenih pik, razporejenih v brajevi celici v dveh stolpcih s po tremi pikami, predstavlja črke, številke in simbole za skoraj vse jezike sveta. Leta 1824 jo je pri 15 letih izumil Louis Braille, ki se je rodil 4. januarja 1809. Še kot otrok je zaradi nesreče povsem oslepel, vendar je bil kljub temu izjemno dober učenec in si tako pridobil posebno štipendijo. Šolal se je v Kraljevem zavodu za slepo mladino v Parizu, kjer je spoznal oficirja francoske vojske, ki je na zahtevo Napoleona razvijal kriptografske metode komunikacije in način komuniciranja, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Ta sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti, zato ga vojska operativno ni nikoli uporabljala. Louis Braille je hitro ugotovil vzrok za neuspeh te pisave - človeški prst ne more razbrati reliefnega znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črke za črko. Njegova rešitev je bila zasnovana na matriki celice s šestimi pikami - Braillovi celici - ki je bila revolucija v komuniciranju za slepe ljudi in osnova za velik uspeh nove pisave.


Braillova celica

Bitna slika ASCII znaka s piksli
Pikra pripomba: Kot marsikaj dobrega, koristnega in danes nepogrešljivega (npr. digitalni računalnik, internet, KWIC-indeks ipd.) je tudi brajica nastala iz tehnologije, ki jo je razvijala (in financirala) vojaška mašinerija. Na srečo je šel razvoj naprej in uspešno našel pot tem izumom in izdelkom tudi v koristnejše in bolj človekoljubne namene!

Zanimivost: Brajica je nastala na nekaterih konceptih, za katere danes (zmotno) mislimo, da so zelo nove in revolucionarne iznajdbe zadnjih desetletij. Osnova brajice je digitalna in dvojiška (binarna za tiste, ki jim je tako bolj všeč), to je izbočena pika. Ta je prisotna (1) ali pa je ni (0) in je ekvivalent današnjemu bitu. Šest pik sestavlja celico, torej šestbitni bajt, urejen v matriko, kot je nastala črka na papirju pri matričnem tiskalniku ali podobno še danes nastajajo znaki na zaslonu. Bi torej lahko rekli, da je knjiga, napisana v brajici, potem pradigitalna knjiga?

Na podoben način deluje tudi t. i. braillova vrstica, namenjena delu z računalnikom kot nadomestilo oziroma nadgradnja tipkovnice. Nadaljnji razvoj sodobne tehnologije bo vlogo in pomen brajice nedvomno zmanjšal in jo (skoraj) v celoti nadomestil z novimi elektronskimi pripomočki.

Tipno gradivo (taktilno gradivo) je lahko del knjižnične zbirke, v knjižnici za slepe pa seveda predstavlja večji del zbirke, zato se je terminom na tem področju posvetil tudi Bibliotekarski terminološki slovar, ki obravnava naslednje termine:

brajica -e ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin.brajlica, Braillova pisava; prim. reliefni tisk
brájlica -e ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin.Braillova pisava, brajica; prim. reliefni tisk
Braillova pisáva -e -e [brájlova in brájeva] ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin. brajlica, brajica; prim. reliefni tisk
Braillova vrstíca -e -e [brájlova in brájeva] ž dodatek tipkovnici, ki slepim omogoča branje (2) podatkov z računalniškega zaslona v brajlici
pisáva za slépe -e -- -- ž pisava (1), ki jo berejo slepi s tipanjem, npr. brajica
izdája za slépe -e -- -- ž publikacija, izdana v Braillovi pisavi ali na zvočnem posnetku, namenjena slepim, slabovidnim
knjížnica za slépe -e -- ž specializirana knjižnica za slepe in slabovidne
optofón -a m naprava za pretvarjanje grafičnih znakov v zvočne signale, zlasti za pomoč slepim pri branju
povéčani tísk -ega -a m v katalogizaciji splošna oznaka gradiva za tiskano besedilo z večjimi črkami, namenjeno slepim in slabovidnim
típno gradívo -ega -a s gradivo z izbočenimi znaki in/ali različno oblikovano površino, namenjeno slepim in slabovidnim, npr. tiski v brajici
uporábnik s posébnimi potrébami -a -- -- -- m nav. v mn. uporabnik knjižnice, ki potrebuje zaradi svojih telesnih, psihičnih posebnosti ali drugih omejitev knjižnično gradivo posebne vrste ali prilagojene storitve, npr. slepi, slabovidni, gluhi, fizično ovirani uporabnik

Pozoren bralec je verjetno takoj opazil nedoslednosti, ki izhajajo iz fonetskega zapisa francoskega priimka Braille [braj] in izpeljanega pridevnika [brájlov in brájev], poleg tega pa še male in/ali velike začetnice pridevnika. Pri tem so sestavljalci slovarja upoštevali rabo teh terminov v strokovnih besedilih in seveda določila SSKJ-ja in SP-ja (takrat SSKJ2 še ni obstajal).

      SSKJ
Braillov -a -o [brájlov in brájev] prid. (ȃ) navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi
      Slovenski pravopis
Bráille -lla [braj] m z -em oseb. i. (ȃ) |francoski izumitelj|
bráillov in Bráillov -a -o [ajl] (ȃ) ~a pisava
brájlica -e ž, pojm. (ȃ) prakt.sp. braillova pisava
      SSKJ2
brájica -e ž (ȃ) pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: učenje brajice; odlomek iz knjige v brajici (več nima brajlica)

Dokaz, da gre zares za trd oreh in ne dovolj zadovoljivo rešen terminološki problem, kjer se pogledi slovarja in pravopisa vse prej kot prijazno križajo, je tudi razprava, ki je stekla v spletni Jezikovni svetovalnici leta 2016. Zaradi ilustrativnosti in boljšega razumevanja vključujem celotno objavo Pisava za slepe je »brajlica« ali »brajica«?:

Vprašanje:

V rabi smo zasledili, da Braillovo pisavo skrajšano lahko zapišemo kot brajlica in brajica, čeprav je v Slovenskem pravopisu 2001 zapisano brajlica. Kakšen zapis svetujete?

Odgovor:

V besedni družini Braille – Braillov – brajica (brajlica) je res precej zmede.

1. Braillova ali Brailleva pisava

Po osebi z imenom Braille so pisavo poimenovali Braillova oz. Brailleva. Ker priimek izgovorimo [braj], lahko svojilni pridevnik zapišemo z obema svojilnima obraziloma (-ov/-ev), čeprav izgovarjamo le drugega, tj. [brajev]. Podrobneje o tem v pravopisnem pravilu § 960 v SP 2001.

2. Braillova/Brailleva ali braillova/brailleva pisava

Ker take zveze poimenujejo lahko vrsto, npr. ena od vrst pisave je Braillova/Brailleva, jo po pravopisnem pravilu v § 185 lahko pišemo tudi z malo začetnico, tj. braillova/brailleva pisava.

3. brajica ali brajlica

Zapis z malo začetnico pogosto prekine pomensko povezavo z izhodiščnim lastnim imenom, zato tako kot pri primerih (Kneipp >) knajpova kava tudi v vašem primeru pogosto zasledimo zapis brajeva pisava, ki z univerbializacijo dobi obliko brajica. Res je, da predvsem v neuradni oz. pogovorni rabi zasledimo tudi zapis brajlova pisava in izhajajočo poenobesedeno različico brajlica. Zapis z l je rezultat neustreznega branja po črki.
Če želite uporabiti enobesedno možnost, potem predlagam, da se odločite za tisto varianto, ki je ustreznejša tako s fonetičnega kot slovničnega vidika, tj. brajica. Četudi je zapis v nasprotju s trenutno veljavnim pravopisom, je tudi res, da nekateri normativizmi tega pravopisa niso upravičeni.

Helena Dobrovoljc

Mogoče bo komu koristila ustreznica v katerem od tujih jezikov, zato smo zbrali še poimenovanja za brajico ali pisavo za slepe v 32 jezikih.

albansko Braj, alfabeti Braj
angleško Braille
bolgarsko Брайловата азбука
češko Brailleovo slepecké písmo, Braillovo písmo
dansko Braille-skrift, Braille-alfabetet, punktskrift
esperanto Brajlo, Brajla alfabeto
estonsko Braille kiri, punktkiri, pimedate kiri
finsko pistekirjoitus, braille-kirjoitus, Braillen merkistö
francosko braille, écriture Braille, caractère Braille, écriture tactile
grško γραφή Μπράιγ, Κώδικας Μπράιγ , στοιχείο Braille
hrvaško Brailleovo pismo, Brajevo pismo, brajica
islandsko Blindraletur
italijansko caratteri Braille
katalonsko braille, alfabet Braille
latovsko Braila raksts
litvansko aklųjų raštas, Brailio raštas
madžarsko Braille-írás, Braille-ábécé
makedonsko Брајова азбука, Брајово писмо, брајова азбука, Брајовата азбука
nemško Brailleschrift, Blindenschrift, Braille
nizozemsko braille, brailleschrift
norveško braille, blindeskrift, punktskrift
poljsko alfabet Braille’a
portugalsko Braille, alfabeto Braille, carateres Braille
romunsko alfabetul Braille
rusko шрифт Брайля, тактильный шрифт
slovaško Braillovo písmo
slovensko Braillova pisava, Brailleva pisava, Brajeva pisava, brajica, brajlica
srbsko Брајево писмо, Брајева азбука, Brajevo pismo, Brajeva azbuka
špansko braille , caracteres Braille, alfabeto braille, escritura táctil
švedsko braille , brailleskrift, punktskrift
turško Braille alfabesi, körler alfabesi
ukrajinsko шрифт Бра́йля

Ustava Republike Slovenije v brajici.

7 komentarjev:

  1. Na Facebooku je kolega Gvido Komar dodal še zanimivo povezavo na biografijo Minke Skaberne, ustanoviteljice slovenske knjižnice slepih (http://www.kss-ess.si/knjiznica/biografija-minke-skaberne/ ).

    V tem sestavku sem zasledil še termin "Braillov točkopis", ki ga najdemo tudi v SSKJ-ju:
    točkopís -a m (ȋ) navadno v zvezi Braillov točkopis pisava za slepe z
    znaki iz kombinacij točk, ki so vtisnjeni v papir: brati Braillov točkopis

    OdgovoriIzbriši
  2. Super post, hvala! Tako vsebina kot tudi prevodi v toliko tujih jezikov. Redno berem :-)

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala, veseli me, če besedilo najde svoje bralce. Ta objava je bila zelo obiskana in je bila večkrat deljena tudi med tviteraši.

    OdgovoriIzbriši
  4. Kolegica Alja Gartner je na Facebooku postavila vprašanje, na katero zaradi obsežnosti odgovarjam tukaj:
    Janez, se mi zdi, da mi boste znali odgovoriti na vprašanje, zakaj brajica, brajlica, morsejeva in morzejeva abeceda. Meni osebno se zdi tole podomačenje kratko malo žaljivo. Po tem principu bi morali tudi polonij spremeniti v polskonij. Vem, jezik se razvija in spreminja in več kot verjetno samo kompliciram, toda zdi se mi, da bi te ljudi morali počastiti vsaj z zapisom, če ne drugače. Hvala, če si boste vzeli čas za odgovor!

    Pozdravljena, poslovenjanje tujk (da ali ne in predvsem kako) je vedno razburljiva zgodba, pri kateri nikoli niso vsi zadovoljni. Še toliko bolj to velja za izpeljanke iz tujih lastnih imen, osebnih lastnih imen pa še bolj. Najpogosteje najprej prevzamemo tujo pisno obliko in jo skušamo bolj ali manj pravilno izgovarjati (in tudi pisati!), kar ni vedno uspešno, že pri angleških ne, kaj šele pri bolj "oddaljenih" jezikih (pommes-frites še danes pišemo in izgovarjamo na tisoč načinov, nekaj desetletij nazaj je še vedno povzročal težave sendvič, pica brez dveh z-jev pa ni dolgo naša). Naslednja težava je seveda s pregibanjem takih besed in izpeljavo pridevnikov. Ko je beseda dovolj časa v živi rabi, se "prime" in jo začnemo čutiti kot svojo, zato jo po slovensko tudi pišemo, pri tem sledimo izgovorjavi, ki je lahko nekoliko poenostavljena in prilagojena slovenščini. To se je na primer zgodilo po osebnostih poimenovanim elementom (npr. kirij (curij), raderfordij, ajnštajnij, volfram, darmštatij ipd.) in merskim enotam (npr. vat, džul, rentgen, kiri, bekerel ipd.), ki smo jih, ko sem še jaz hodil v šolo, pisali še v izvirni obliki (watt, joule, roentgen ipd). (Opomba: imena elementov oblikujemo po latinski obliki, torej: dežela Polonia – element polonium – polonij).

    Nekaj takega se je zgodilo Braillu in Braillovi pisavi. Ime je francosko in se tako tudi izgovarja (žal pogosto napak, zato pridevnik brajlov), od tod težave s pisanjem, izgovorjavo in pregibanjem (podobno je z morsejevo/morsovo abecedo, čeprav je ime prišlo iz Amerike; domnevam, da smo sledili nemškemu vzoru). Ker se je termin s pogosto rabo zares ukoreninil, je šlo njegovo poslovenjenje po naravni poti in ne moti (imamo tudi otov motor, dizel motor in gorivo (vendar še vedno wanklov motor – toda z malo začetnico). Osnova je tudi dovolj besedotvorna, zato ni bilo težko skovati brajice (kot imamo cirilico, gajico ipd.). Osebno v tem ne vidim pomanjkanja spoštovanja ali celo žaljivega odnosa, prav nasprotno – sprejeli smo ga za svojega, postal je del našega besednega zaklada, ki ga cenimo. Bolj nespoštljiva je v slovenščini uporabljana nedosledna, napačna in zmaličena "izvirna" oblika (slab ampak nazoren primer je pommes-frites, pom-frit, pomfri, ponfi, pomf-rit… pommes-fritesa, pommesa-fritesa itd., itd.). Prav pa je seveda, da poznamo etimologijo besede in ime človeka, po katerem se kaj imenuje (kar velja tudi za bušizme in trampizme…).


    OdgovoriIzbriši
  5. Pozdravljeni,
    komisija za terminologijo s področja slepote in slabovidnosti, ki počasi sestavlja nabor besed za leksikon, pa tudi Center IRIS (bivši Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana), priporočajo uporabo besed brajica in brajeva pisava. Standardi zapisa so napisani na sledeči strani:
    http://brajica.splet.arnes.si/
    Okvirne brajeve fonte lahko dobite na naslednjem blogu:
    http://dotiktehnologije.blogspot.si/2012/09/brajevi-fonti.html
    a pozor, vstavljanje fonta v wordov dokument omogoča spreminjanje velikosti, kar brajica seveda ne dovoljuje. Ti fonti se uporabljajo bolj za predogled. Če želimo besedilo pretvoriti v brajico, ponavadi računamo vidni tekst A4 font 12 krat 2, da dobimo okvirno oceno števila strani v brajici.
    Mogoče bi opozorila le še na brajev kratkopis, kjer skrajšujemo st, lj, nj, šč, št v en sam brajev znak (Ustava na vaši fotografiji je napisana v kratkopisu). Vendar pa kratkopis ni popularen pri mlajših in začetniških bralcih. Način tiskanja brajice se razlikuje prav na račun sposobnosti branja branja.

    OdgovoriIzbriši
  6. Najlepša hvala za zanimivo in koristno dopolnilo, Nina!

    OdgovoriIzbriši
  7. Moje ime je Christian Hofman. To je zelo srečen dan v mojem življenju, zahvaljujoč pomoči, ki mi jo je doktor .nosakhare namenil, da bi mi pomagal opomoči svojo bivšo ženo s svojim urokom ljubezni in čarovnije. Bil sem poročen 6 let in bilo je tako grozno, ker me je žena resnično varala in iskala ločitev, ko pa sem na spletu naletela na Dr..nosakhare e-pošto o tem, kako je pomagal toliko ljudem, da se vrnejo nekdanji nazaj in pomagajo popraviti odnos in osrečiti ljudi v odnosu. Razložil sem svojo situacijo in nato sem poiskal njegovo pomoč, a na moje največje presenečenje mi je rekel, da mi bo pomagal pri mojem primeru in da zdaj praznujem, ker se je moja žena popolnoma spremenila na bolje. Vedno si želi biti ob moji strani in brez mojega darila ne more storiti ničesar. Resnično uživam v svoji poroki, kakšnem velikem praznovanju. Še naprej bom pričeval na internetu, ker je Dr..nosakhare pravi urok za črkovanje. RABIM POMOČ? KONTAKT
      -Email- blackmagicsolutions95@gmail.com
    lahko ga dodate tudi v aplikaciji Whats: +2349083639501
    On je edini odgovor na vašo težavo in vas v odnosu čuti srečnega. In popoln je tudi v vajinem odnosu.
    hočeš svojega bivšega nazaj?
    želite ljubezenski urok za novega ljubimca?
    Rešitev problema brez otrok?
    Rešitev finančnih težav?
    Slaba erekcija in hitra ejakulacija?
    rešitev za bolezen in bolezni telesa
    Radi bi vas napredovali v svoji pisarni.
    Ločitev rešitve problema?
    Whatsapp ali pokličite +2349083639501

    OdgovoriIzbriši

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.