Plažnice so za na plažo

© Pausa Caffè

Zadnjič sem razpredal o knjižnicah, ki nam v poletnem času prijazno sledijo na ulico, avtobusno postajo, v naravo in celo na morje ali v gore (O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem), tokrat pa nekaj besed o zgodbah za na plažo.

Knjiga je knjiga . . . pa vendar ni čisto tako! Knjige se ne razlikujejo samo po vsebini, zelo različne so si lahko tudi po obliki, izdelavi, materialu in celo po načinu uporabe ali namenu. Zato ne preseneča, da imajo nekatere med njimi tudi svoje ime, čisto posebno, marsikatero je bilo skovano šele pred kratkim. O nekaterih malce drugačnih smo tukaj že pisali, to so npr. skokica, zvočnica, tipanka, žepnica in razpiranka, gotovo pa ste že slišali tudi za zgibanko, kartonko, risanko, pobarvanko, zloženko . . . pa zgoščenko, ki tudi lahko vsebuje oz. predstavlja knjigo. In ko ravno misliš, da si jih že vse videl in srečal, se ti pritepe nova, še bolj nenavadna in čudna. Ena takih je prišla s počitnicami v začetku letošnjega poletja, to je plažnica.

Plažnice sicer niso knjige, so kratke samostojno objavljene zgodbe izpod peresa slovenskih avtorjev, dosegljive na spletu, ki si jih lahko bralec v nekaj različnih datotečnih formatih brezplačno prenese na pametni telefon ali tablico, v Ljubljani jih lahko prebirate celo na obcestnih panojih. Nastajajo kot akcija Simobil.si v sodelovanju z avtorji in so namenjene vsem, ki si poletja in poležavanja na plaži ali v senci ne znajo predstavljati brez branja. Plažnice so praviloma zelo kratke zaključene zgodbe, predvidena dolžina branja je navedena v njenem opisu, doslej objavljene trajajo od ene do sedem minut, ena sama dosega bralni čas 13 minut. Nova plažnica izide vsak torek, četrtek in soboto, dosegljive pa so na naslovu http://plaznice.odljudi.si/ in se je na njih mogoče tudi naročiti. Do objave tega zapisa jih je izšel že dober ducat, za letošnje poletje pa jih obljubljajo 39, ". . . Poskrbeli bodo za vse vrste žanrov, tako da bo lahko vsakdo našel nekaj zase: od fantazijskih pripovedk do tragičnih romanc, od skrivnostnih detektivk do napetih pustolovščin, od humorja do hororja".

Letošnji avtorji Plažnic so Aljoša Harlamov, Janja Vidmar, Arjan Pregl, Žiga X. Gombač, Feri Lainšček in Boštjan Gorenc - Pižama.

Pa še nekaj besed o poimenovanju plažnica.
Besede nevajenemu ušesu se ob prvem srečanju z novotvorjenko seveda postavijo kocine pokonci (čustvena reakcija). Tej seveda sledi še racionalna z dvema pomislekoma. Prvič, z malo površnosti prebrana beseda je lahko "plašnica", saj veste, tiste kastanjetam podobne ploščice, ki jih nosijo vprežni konji in spominjajo na retro sončna očala, SSKJ pravi takole:

plašníca -e ž (í) nav. mn. priprava, ki zlasti konjem od strani zaslanja oči, da se ne plašijo: natakniti konju plašnice; nositi plašnice; roki je nastavila kakor plašnice na oči · knjiž., ekspr. imeti plašnice na očeh pri presojanju, vrednotenju upoštevati samo določene kriterije.

Štajerci imamo ob tem še to težavo, da naglašamo na prvem zlogu in sta besedi prav zares še bolj podobni. Priznam, da sem šele ob pisanju tegale prispevka in brskanju po slovarju prvič v življenju (!) opazil, da je pravilen naglas pri plašníci na i-ju! (Oh, če bi bil Trubar Štajerc, bi bilo vse drugače!)
Drugi pomislek izhaja iz navidezne (in zmotne!) pomenske povezave s slabšalnim pomenom dokaj pogosto rabljenega termina plaža (tudi SSKJ):

pláža 2 -e ž (á) 1. nav. ekspr. delo brez umetniške vrednosti: pritoževati se nad plažo v knjigarnah; filmska, literarna plaža / to je navadna propagandna plaža // kar je slabo, brez vrednosti: na prodajnih pultih je bilo razstavljeno veliko plaže; iz hiše je počistil vso plažo / v menzi so jedli samo plažo slabo, neizdatno hrano · ekspr. to vino je čisto navadna plaža je slabo, nekvalitetno 2. star. drhal, sodrga: v tisti gostilni se je zbirala le plaža / tatinska plaža

Človek bi namreč logično sklepal, da je plažnica predstavnica tiste literature, ki ji pravimo plaža, torej šund, pofl. Pa seveda ni tako!
Ko sem ob njihovem prebiranju (na srečo so tako kratke anekdotične zgodbice, da časovna investicija ni prav huda in tudi od vročine skisani možgani še nekako zmorejo) vedno znova naletel na to poimenovanje in potem tudi prespal zgoraj omenjene pomisleke, se mi je beseda kar nekako priljubila. Zazdelo se mi je skoraj ljubkovalno poimenovanje teh zgodbic "za na plažo". Ja, ime lepo odraža njihovo namembnost. To je vedno dobro. Zato predvidevam, da se utegne to poimenovanje skupne akcije založnika in avtorjev (bibliotekarji bodo nemara v zagati, ali je to lahko knjižna zbirka) logično prenesti tudi na poimenovanje posameznega primerka, torej take zgodbe. Nekaj takega se je še nedolgo tega zgodilo s terminom žepnica.

Pogostnost pojavljanja terminov v angleških besedilih v zadnjem stoletju in pol (britanska in ameriška angleščina).
. GoogleBooks Ngram Viewer omogoča tudi primerjavo razlik med britansko in ameriško jezikovno rabo.

Kako pa drugi jeziki? Predvsem založniki in knjigotržci v svojih katalogih že uporabljajo nekaj ustaljenih poimenovanj za literaturo, knjigo ali roma v skupini "lahkotno branje za prosti čas" (pri nas prostočasno branje, nem. Freizeitlektüre) s pridihom poletja, morja in peska. Med njimi (seveda) prevladujejo ljubiči, najde pa se tudi kaj drugega.

francosko	livre de plage, lecture de plage, roman de plage
nemško	Urlaubsbuch, Strand-Lektüre, Lektüre für den Strand, (redko Strandbuch)
angleško	beach book, leisure reading, light fiction, railway novel, railway edition

Med temi je zanimiv termin railway novel, ki ga je zapisal The Times že 14. decembra 1849 (šele nekaj mesecev pred tem je prisopihal prvi vlak v Ljubljano!), in kaže izrazit vzpon rabe v drugi polovici 19. stoletja, po letu 1900 pa so ga izpodrinili drugi termini. Angleščina ima ob tem še celo vrsto podobnih poimenovanj lahkega branja, vendar tokrat za lahko noč (npr. bed-book, lounge-book, pillow book, bedsidebook, bedside literature, livre de chevet). Amazon ponuja kot posebno zbirko Seaside novel, enako jih poimenuje tudi neka knjigi, branju in kulturi namenjena stran, ki jih humorno opredeli kot "Books for Literary Beach Bums and City-Bound Daydreamers".

Za tiste, ki dovolj obvladate francoščino, pa še zanimiv intervju o tem, kaj je dobra knjiga (roman) za na plažo. ( Qu'est-ce qu'un roman de plage?, France culture)

Plažnice na pametnem telefonu in pouličnem "bralniku" na novih površinah za pešce v Ljubljani.