 |
Poletje je čas, ko številni knjigoljubi in knjigoljubci, knjigožeri, knjižni molji in knjigobrbci ter ostala knjigožerska golazen, imenovana tudi homo legens (neznansko učene in skoraj strašljive tujke za poimenovanje pripadnikov te nevarne podvrste homo sapiensa bom pustil za kdaj drugič, na primer po počitnicah . . . ), zapustimo dolgočasne pisarne, temačne delovne sobe in zatohle knjižnice, množično privremo na plano in privlečemo s seboj naročaj ali dva knjig, teh trpežnih in zvestih življenjskih prijateljic in učiteljic. Globoko zadihamo in se po dolgem času ponovno začudimo, kako lepa je vendar (še vedno) narava, hlastaje z branjem tešimo v sebi čez leto zatirani delirij abstinenčne krize, knjige pa izpostavimo zraku in soncu, včasih pljusku jadranske vode, kavice ali piva, mogoče še mleka za sončenje. Vse to hvaležno prenesejo, sploh pa, če so iz knjižnice. Domače tega ne marajo . . .
Knjig seveda nikoli ni dovolj oz. jih ravno v najbolj kritičnem trenutku zmanjka, noben nakupovalni cekar ne zmore pritovoriti iz knjižnice toliko knjig, kot jih lahko knjižni molj med počitnicami pogloda. Zasilni izhod se kaže v elektronskih bralnikih in tablicah, celo večjih bistrih telefonih, dokler seveda zdrži baterija. Nekateri navdušenci tovorijo na takem gadgetu kar za celo knjižnico nabranih knjig, z malo spretnosti pa se da med tem, ko na terasi čakaš novo hladno pivo, na Biblosu prek svoje knjižnice izposoditi ali pri Amazonu kupiti še kaj novega iz njihovega nabora. Dokler zmore kreditna kartica. Elektronske knjige imajo seveda svoje neizpodbitne prednosti, ki pa prepričanemu knjigoljubu ne odtehtajo pristnega stika in občutka intimne povezanosti s tiskano knjig. Na tem mestu se bom vzdržal vsakršne primerjave in/ali sodbe o branju tiskanih in elektronskih knjig. Za kaj takega je v mraku poletnega večera počutje na terasi preveč prijetno.
Tovorjenje knjig za seboj v poletni vročini in s potnimi rokami ni prav prijetno, knjižnice imajo poseben poletni čas odprtosti, ki seveda ni prilagojen našemu dopustniškemu bioritmu, sploh pa knjižnic po zakonih usodne verjetnosti tam, kjer smo, praviloma sploh ni. Zato so se dobri ljudje (verjamem, da so bile to predvsem zagrizene bralke) spomnili nekaj izjemnega – knjižnica prihaja za nami tja, kjer smo v prostem času. Na ulice, avtobusne postaje, v parke in na plaže, še v gorah se kakšno najde (Knjižnica Cirila Kosmača iz Tolmina je postavila tak seniKnjig na Planino Razor). Knjižnice brez vpisnine in članske izkaznice, kjer lahko knjigo vrneš tudi kje drugje, samopostrežne in brez prijazno zvedave knjižničarke, ki bi ti firbčno gledala pod prste, češ, ah, saj sem vedela . . .
Interaktivni zemljevid mednarodne neprofitne organizacije Little Free Library s podatki o knjižničnih hiškah.
Te knjižnice na prostem so lahko vseh mogočih nenavadnih oblik in izvedb, od klasične knjižne omare v parku do stare telefonske govorilnice na avtobusni postaji ali retro hladilnika na dvorišču šole. Višek domiselnosti pa so zadnja leta vse bolj popularne izmenjevalnice knjig, kjer prineseš svojo staro, odrabljeno knjigo, odneseš pa eno od tistih, ki so jih pustili tvoji predhodniki. Ta oblika neformalne knjižnice se je razvila iz po vsem svetu razširjenega gibanja Bookcrossing. Pri nas so to knjigobežnice, slovenska izvedba mednarodne iniciative Little Free Library, ki spodbuja mlade in stare k branju in medsebojnem izmenjevanju rabljenih knjig. V ta namen so na javnih mestih postavljene manjše knjižne omarice, pogosto podobne ptičjim hišicam, ki jih bralci uporabljajo po principu “oddaj eno, vzemi eno”. Knjigobežnice so se začele kot igra, skrivalnica knjig, kjer so si sodelujoči na Facebooku puščali sporočila o lokaciji knjig.
Interaktivni zemljevid slovenskih knjigobežnic z opisom njihovih lokacij.
Pri nas se je v nekaj letih neverjetno priljubila Knjižnica pod krošnjami, široko zastavljena dejavnost posameznikov in institucij, ki v poletnem času na izbranih mestnih površinah, npr. parkih, trgih, večjih dvoriščih, kopališčih ipd., omogočajo prebivalcem uporabo bogatega izbora raznovrstnega čtiva, v sodelovanju z založbami pa celo najzanimivejših knjižnih novosti. Možnosti branja vse pogosteje dopolnjujejo tudi različni kulturni dogodki. Knjižnica pod krošnjami navdušuje tudi mnoge tujce, o čemer pričajo navdušeni zapisi na spletu.
Knjižnica pod krošnjami 2015 from Divja misel on Vimeo.
"Knjiga v naravi je pozabljeno zadovoljstvo. Zato se vrača s toliko več žara in te vabi med svoje privržence.
Gre za aktivnost brez blišča in obljube avanture, a s toliko več pristnega užitka in sproščujočega šarma."
Pa še nekaj besed o poimenovanjih teh novejših oblik nekoliko nenavadnih knjižnic.
Knjižnica na prostem je krovni termin, skovan po analogiji s podobnimi (muzej, galerija, koncert… na prostem), in ga v besedilih zasledimo le redkeje. V besedilnem korpusu
Gigafida se nekajkrat pojavi, v Korpusu bibliotekarstva pa ne. Tudi s poimenovanju v tujih jezikih ni težava, navajam jih v nadaljevanju.
Knjižnica na pločniku ni ustaljen termin in sem ga povzel po poimenovanju enega od projektov oz. dejavnosti, ki se mi je dozdeval dovolj ustrezen za tisto, kar poimenujejo izrazi v nekaterih tujih jezikih. Bomo videli, če se bo še kdaj pojavil oz. če se bo "prijel".
Knjižnica pod krošnjami je izvirno poimenovanje širšega in uspešnega slovenskega gibanja, ki gre lepo v uho, zato v tem primeru ime le prevajamo v tuje jezike. V nekaterih primerih bi lahko bila to sopomenka termina knjižnica na prostem.
Knjigobežnica je izvirno slovensko poimenovanje, ki se je najprej uporabljalo za knjigo, ki jo je nekdo v igri skril/nastavil soigralcem, kasneje pa se je posplošilo tudi na hišice, v katerih domujejo knjige, ki jih tam vzameš ali odložiš. Nekateri jeziki so te hišice poimenovali po svoje, najpogosteje pa so enostavno prevzeli angleški naziv tega gibanja (Little Free Library).
Stara knjižna omara v moskovskem parku Museon. Wikipedia
|
Za tiste, ki si lahko pomagate s cirilico: Knjigarna v St. Petersburgu
|
Objave
Hvala za podatek, obiskala bom knjigobežnico v Jasni. Lep pozdrav Katarina
OdgovoriIzbrišiVeseli me, da je imel sestavek tudi takšno praktično vrednost! Lepo dopustuj!
Izbriši