Plažnice so za na plažo

© Pausa Caffè

Zadnjič sem razpredal o knjižnicah, ki nam v poletnem času prijazno sledijo na ulico, avtobusno postajo, v naravo in celo na morje ali v gore (O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem), tokrat pa nekaj besed o zgodbah za na plažo.

Knjiga je knjiga . . . pa vendar ni čisto tako! Knjige se ne razlikujejo samo po vsebini, zelo različne so si lahko tudi po obliki, izdelavi, materialu in celo po načinu uporabe ali namenu. Zato ne preseneča, da imajo nekatere med njimi tudi svoje ime, čisto posebno, marsikatero je bilo skovano šele pred kratkim. O nekaterih malce drugačnih smo tukaj že pisali, to so npr. skokica, zvočnica, tipanka, žepnica in razpiranka, gotovo pa ste že slišali tudi za zgibanko, kartonko, risanko, pobarvanko, zloženko . . . pa zgoščenko, ki tudi lahko vsebuje oz. predstavlja knjigo. In ko ravno misliš, da si jih že vse videl in srečal, se ti pritepe nova, še bolj nenavadna in čudna. Ena takih je prišla s počitnicami v začetku letošnjega poletja, to je plažnica.

Plažnice sicer niso knjige, so kratke samostojno objavljene zgodbe izpod peresa slovenskih avtorjev, dosegljive na spletu, ki si jih lahko bralec v nekaj različnih datotečnih formatih brezplačno prenese na pametni telefon ali tablico, v Ljubljani jih lahko prebirate celo na obcestnih panojih. Nastajajo kot akcija Simobil.si v sodelovanju z avtorji in so namenjene vsem, ki si poletja in poležavanja na plaži ali v senci ne znajo predstavljati brez branja. Plažnice so praviloma zelo kratke zaključene zgodbe, predvidena dolžina branja je navedena v njenem opisu, doslej objavljene trajajo od ene do sedem minut, ena sama dosega bralni čas 13 minut. Nova plažnica izide vsak torek, četrtek in soboto, dosegljive pa so na naslovu http://plaznice.odljudi.si/ in se je na njih mogoče tudi naročiti. Do objave tega zapisa jih je izšel že dober ducat, za letošnje poletje pa jih obljubljajo 39, ". . . Poskrbeli bodo za vse vrste žanrov, tako da bo lahko vsakdo našel nekaj zase: od fantazijskih pripovedk do tragičnih romanc, od skrivnostnih detektivk do napetih pustolovščin, od humorja do hororja".

Letošnji avtorji Plažnic so Aljoša Harlamov, Janja Vidmar, Arjan Pregl, Žiga X. Gombač, Feri Lainšček in Boštjan Gorenc - Pižama.

Pa še nekaj besed o poimenovanju plažnica.
Besede nevajenemu ušesu se ob prvem srečanju z novotvorjenko seveda postavijo kocine pokonci (čustvena reakcija). Tej seveda sledi še racionalna z dvema pomislekoma. Prvič, z malo površnosti prebrana beseda je lahko "plašnica", saj veste, tiste kastanjetam podobne ploščice, ki jih nosijo vprežni konji in spominjajo na retro sončna očala, SSKJ pravi takole:

plašníca -e ž (í) nav. mn. priprava, ki zlasti konjem od strani zaslanja oči, da se ne plašijo: natakniti konju plašnice; nositi plašnice; roki je nastavila kakor plašnice na oči · knjiž., ekspr. imeti plašnice na očeh pri presojanju, vrednotenju upoštevati samo določene kriterije.

Štajerci imamo ob tem še to težavo, da naglašamo na prvem zlogu in sta besedi prav zares še bolj podobni. Priznam, da sem šele ob pisanju tegale prispevka in brskanju po slovarju prvič v življenju (!) opazil, da je pravilen naglas pri plašníci na i-ju! (Oh, če bi bil Trubar Štajerc, bi bilo vse drugače!)
Drugi pomislek izhaja iz navidezne (in zmotne!) pomenske povezave s slabšalnim pomenom dokaj pogosto rabljenega termina plaža (tudi SSKJ):

pláža 2 -e ž (á) 1. nav. ekspr. delo brez umetniške vrednosti: pritoževati se nad plažo v knjigarnah; filmska, literarna plaža / to je navadna propagandna plaža // kar je slabo, brez vrednosti: na prodajnih pultih je bilo razstavljeno veliko plaže; iz hiše je počistil vso plažo / v menzi so jedli samo plažo slabo, neizdatno hrano · ekspr. to vino je čisto navadna plaža je slabo, nekvalitetno 2. star. drhal, sodrga: v tisti gostilni se je zbirala le plaža / tatinska plaža

Človek bi namreč logično sklepal, da je plažnica predstavnica tiste literature, ki ji pravimo plaža, torej šund, pofl. Pa seveda ni tako!
Ko sem ob njihovem prebiranju (na srečo so tako kratke anekdotične zgodbice, da časovna investicija ni prav huda in tudi od vročine skisani možgani še nekako zmorejo) vedno znova naletel na to poimenovanje in potem tudi prespal zgoraj omenjene pomisleke, se mi je beseda kar nekako priljubila. Zazdelo se mi je skoraj ljubkovalno poimenovanje teh zgodbic "za na plažo". Ja, ime lepo odraža njihovo namembnost. To je vedno dobro. Zato predvidevam, da se utegne to poimenovanje skupne akcije založnika in avtorjev (bibliotekarji bodo nemara v zagati, ali je to lahko knjižna zbirka) logično prenesti tudi na poimenovanje posameznega primerka, torej take zgodbe. Nekaj takega se je še nedolgo tega zgodilo s terminom žepnica.

Pogostnost pojavljanja terminov v angleških besedilih v zadnjem stoletju in pol (britanska in ameriška angleščina).
. GoogleBooks Ngram Viewer omogoča tudi primerjavo razlik med britansko in ameriško jezikovno rabo.

Kako pa drugi jeziki? Predvsem založniki in knjigotržci v svojih katalogih že uporabljajo nekaj ustaljenih poimenovanj za literaturo, knjigo ali roma v skupini "lahkotno branje za prosti čas" (pri nas prostočasno branje, nem. Freizeitlektüre) s pridihom poletja, morja in peska. Med njimi (seveda) prevladujejo ljubiči, najde pa se tudi kaj drugega.

francosko	livre de plage, lecture de plage, roman de plage
nemško	Urlaubsbuch, Strand-Lektüre, Lektüre für den Strand, (redko Strandbuch)
angleško	beach book, leisure reading, light fiction, railway novel, railway edition

Med temi je zanimiv termin railway novel, ki ga je zapisal The Times že 14. decembra 1849 (šele nekaj mesecev pred tem je prisopihal prvi vlak v Ljubljano!), in kaže izrazit vzpon rabe v drugi polovici 19. stoletja, po letu 1900 pa so ga izpodrinili drugi termini. Angleščina ima ob tem še celo vrsto podobnih poimenovanj lahkega branja, vendar tokrat za lahko noč (npr. bed-book, lounge-book, pillow book, bedsidebook, bedside literature, livre de chevet). Amazon ponuja kot posebno zbirko Seaside novel, enako jih poimenuje tudi neka knjigi, branju in kulturi namenjena stran, ki jih humorno opredeli kot "Books for Literary Beach Bums and City-Bound Daydreamers".

Za tiste, ki dovolj obvladate francoščino, pa še zanimiv intervju o tem, kaj je dobra knjiga (roman) za na plažo. ( Qu'est-ce qu'un roman de plage?, France culture)

Plažnice na pametnem telefonu in pouličnem "bralniku" na novih površinah za pešce v Ljubljani.

O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem

© Petrov Plac

Poletje je čas, ko številni knjigoljubi in knjigoljubci, knjigožeri, knjižni molji in knjigobrbci ter ostala knjigožerska golazen, imenovana tudi homo legens (neznansko učene in skoraj strašljive tujke za poimenovanje pripadnikov te nevarne podvrste homo sapiensa bom pustil za kdaj drugič, na primer po počitnicah . . . ), zapustimo dolgočasne pisarne, temačne delovne sobe in zatohle knjižnice, množično privremo na plano in privlečemo s seboj naročaj ali dva knjig, teh trpežnih in zvestih življenjskih prijateljic in učiteljic. Globoko zadihamo in se po dolgem času ponovno začudimo, kako lepa je vendar (še vedno) narava, hlastaje z branjem tešimo v sebi čez leto zatirani delirij abstinenčne krize, knjige pa izpostavimo zraku in soncu, včasih pljusku jadranske vode, kavice ali piva, mogoče še mleka za sončenje. Vse to hvaležno prenesejo, sploh pa, če so iz knjižnice. Domače tega ne marajo . . .

Knjig seveda nikoli ni dovolj oz. jih ravno v najbolj kritičnem trenutku zmanjka, noben nakupovalni cekar ne zmore pritovoriti iz knjižnice toliko knjig, kot jih lahko knjižni molj med počitnicami pogloda. Zasilni izhod se kaže v elektronskih bralnikih in tablicah, celo večjih bistrih telefonih, dokler seveda zdrži baterija. Nekateri navdušenci tovorijo na takem gadgetu kar za celo knjižnico nabranih knjig, z malo spretnosti pa se da med tem, ko na terasi čakaš novo hladno pivo, na Biblosu prek svoje knjižnice izposoditi ali pri Amazonu kupiti še kaj novega iz njihovega nabora. Dokler zmore kreditna kartica. Elektronske knjige imajo seveda svoje neizpodbitne prednosti, ki pa prepričanemu knjigoljubu ne odtehtajo pristnega stika in občutka intimne povezanosti s tiskano knjig. Na tem mestu se bom vzdržal vsakršne primerjave in/ali sodbe o branju tiskanih in elektronskih knjig. Za kaj takega je v mraku poletnega večera počutje na terasi preveč prijetno.

Tovorjenje knjig za seboj v poletni vročini in s potnimi rokami ni prav prijetno, knjižnice imajo poseben poletni čas odprtosti, ki seveda ni prilagojen našemu dopustniškemu bioritmu, sploh pa knjižnic po zakonih usodne verjetnosti tam, kjer smo, praviloma sploh ni. Zato so se dobri ljudje (verjamem, da so bile to predvsem zagrizene bralke) spomnili nekaj izjemnega – knjižnica prihaja za nami tja, kjer smo v prostem času. Na ulice, avtobusne postaje, v parke in na plaže, še v gorah se kakšno najde (Knjižnica Cirila Kosmača iz Tolmina je postavila tak seniKnjig na Planino Razor). Knjižnice brez vpisnine in članske izkaznice, kjer lahko knjigo vrneš tudi kje drugje, samopostrežne in brez prijazno zvedave knjižničarke, ki bi ti firbčno gledala pod prste, češ, ah, saj sem vedela . . .

Interaktivni zemljevid mednarodne neprofitne organizacije Little Free Library s podatki o knjižničnih hiškah.

Te knjižnice na prostem so lahko vseh mogočih nenavadnih oblik in izvedb, od klasične knjižne omare v parku do stare telefonske govorilnice na avtobusni postaji ali retro hladilnika na dvorišču šole. Višek domiselnosti pa so zadnja leta vse bolj popularne izmenjevalnice knjig, kjer prineseš svojo staro, odrabljeno knjigo, odneseš pa eno od tistih, ki so jih pustili tvoji predhodniki. Ta oblika neformalne knjižnice se je razvila iz po vsem svetu razširjenega gibanja Bookcrossing. Pri nas so to knjigobežnice, slovenska izvedba mednarodne iniciative Little Free Library, ki spodbuja mlade in stare k branju in medsebojnem izmenjevanju rabljenih knjig. V ta namen so na javnih mestih postavljene manjše knjižne omarice, pogosto podobne ptičjim hišicam, ki jih bralci uporabljajo po principu “oddaj eno, vzemi eno”. Knjigobežnice so se začele kot igra, skrivalnica knjig, kjer so si sodelujoči na Facebooku puščali sporočila o lokaciji knjig.

Interaktivni zemljevid slovenskih knjigobežnic z opisom njihovih lokacij.

Pri nas se je v nekaj letih neverjetno priljubila Knjižnica pod krošnjami, široko zastavljena dejavnost posameznikov in institucij, ki v poletnem času na izbranih mestnih površinah, npr. parkih, trgih, večjih dvoriščih, kopališčih ipd., omogočajo prebivalcem uporabo bogatega izbora raznovrstnega čtiva, v sodelovanju z založbami pa celo najzanimivejših knjižnih novosti. Možnosti branja vse pogosteje dopolnjujejo tudi različni kulturni dogodki. Knjižnica pod krošnjami navdušuje tudi mnoge tujce, o čemer pričajo navdušeni zapisi na spletu.

Knjižnica pod krošnjami 2015 from Divja misel on Vimeo.
"Knjiga v naravi je pozabljeno zadovoljstvo. Zato se vrača s toliko več žara in te vabi med svoje privržence.
Gre za aktivnost brez blišča in obljube avanture, a s toliko več pristnega užitka in sproščujočega šarma."

Pa še nekaj besed o poimenovanjih teh novejših oblik nekoliko nenavadnih knjižnic.
Knjižnica na prostem je krovni termin, skovan po analogiji s podobnimi (muzej, galerija, koncert… na prostem), in ga v besedilih zasledimo le redkeje. V besedilnem korpusu Gigafida se nekajkrat pojavi, v Korpusu bibliotekarstva pa ne. Tudi s poimenovanju v tujih jezikih ni težava, navajam jih v nadaljevanju.
Knjižnica na pločniku ni ustaljen termin in sem ga povzel po poimenovanju enega od projektov oz. dejavnosti, ki se mi je dozdeval dovolj ustrezen za tisto, kar poimenujejo izrazi v nekaterih tujih jezikih. Bomo videli, če se bo še kdaj pojavil oz. če se bo "prijel".
Knjižnica pod krošnjami je izvirno poimenovanje širšega in uspešnega slovenskega gibanja, ki gre lepo v uho, zato v tem primeru ime le prevajamo v tuje jezike. V nekaterih primerih bi lahko bila to sopomenka termina knjižnica na prostem.
Knjigobežnica je izvirno slovensko poimenovanje, ki se je najprej uporabljalo za knjigo, ki jo je nekdo v igri skril/nastavil soigralcem, kasneje pa se je posplošilo tudi na hišice, v katerih domujejo knjige, ki jih tam vzameš ali odložiš. Nekateri jeziki so te hišice poimenovali po svoje, najpogosteje pa so enostavno prevzeli angleški naziv tega gibanja (Little Free Library).

Stara knjižna omara v moskovskem parku Museon. Wikipedia Projekt treh knjižnic na prostem blizu Gradca, Avstrija. The Open Public Library Knjigobežnica v ljubljanskih Dravljah. dobranovica.si

slovensko knjižnica na prostem    angleško open air library, outdoor library    francosko bibliothèque a ciel ouvert, bibliothèque hors les murs    hrvaško knjižnica na otvorenom    nemško Freilichtbibliothek    rusko библиотека под открытым небом    špansko biblioteca al aire libre        slovensko knjižnica na pločniku ? ? ?    angleško public bookcase, micro library    francosko microbibliothèque, boîte à livres    hrvaško ulična knjižnica    nemško öffentlicher Bücherschrank, Straßenbibliothek    rusko Общественный книжный шкаф    špansko biblioteca libre        slovensko knjižnica pod krošnjami    angleško Library under the treetops    francosko Bibliothèque sous la couronne des arbres    italijansko Biblioteca sotto le chiome    nemško Bibliothek unter Baumkronen    špansko Biblioteca bajo las copas        slovensko knjigobežnica    angleško Little free library    francosko Microbibliothèque libre, minibib    hrvaško mala knjižnica na otvorenom, mini knjižnica na otvorenom    italijansko mini-biblioteca    nemško Die kleine Bibliothek im Vorgarten    rusko книжный домик    špansko Pequeña biblioteca gratuita Za tiste, ki si lahko pomagate s cirilico: Knjigarna v St. Petersburgu

Ghostwriter

© Brainless Tales

Pred dnevi je pritegnil mojo pozornost novinar na eni od komercialnih televizijskih postaj, ki je v prispevku o pravkar iztekajočih se predbolonjskih študijskih programih in množici "starih" študentov, ki skušajo diplomirati do 1. septembra, v nedogled ponavljal angleško besedo ghostwriter. Prispevek je govoril, podobno kot že pred dobrim letom, o tem, kako je mogoče naročiti in kupiti celotno besedilo diplomske naloge, magisterija, strokovnega članka in seveda tudi o "poklicnih" piscih, ki opravljajo to storitev po naročilu. Pri tem me je zmotilo dvoje. Najprej to, da se novinar in njegovi sodelavci niti najmanj niso potrudili najti (in uporabiti) slovenskega izraza, potem pa še očitna poenostavitev prikazovanja in poročanja, iz katere so lahko gledalci upravičeno sklepali, da so ghostwriterji samo (ali predvsem) pisci v akademskem okolju, ki opravljajo nečedne posle in pomagajo lenuhom in prevarantom do diplome. Skratka bad guys.

Pa začnimo od zadaj. Angleški termini Ghostwriter, pogosto pisano tudi kot ena beseda ghostwriter, ghost-write, ghost-writing (tudi ghosting), ghost-written so relativno mladi in jih tako Oxford English Dictionary kot tudi Online Etymology Dictionary zasledita šele v prvi polovici 20. stoletja. Sam pojav najetih piscev je seveda mnogo starejši, lep primer iz literarnega sveta je npr. drama Cyrano de Bergerac Edmonda Rostanda, v kateri Cyrano napiše ljubezensko pismo Roxani kot pomoč svojemu prijatelju Christianu. V glasbenem svetu je Wolfgang Amadeus Mozart znan kot skladatelj, ki je za denar pisal drugim bogatim skladateljem, pa tudi za Alexandra Dumasa se že dolgo ve, da so njegovi romantično-pretepaški romani nastali v sodelovanju z najetimi in plačanimi pisci, katerih imena so prišla v javnost šele mnogo kasneje. Tudi sloviti nemški pisatelj Heinz G. Konsalik je imel v zadnjih letih življenja, ko je imel že hudo sladkorno bolezen, pisca, ki je pisal zanj.

Kdo (in kaj) je torej ghostwriter? To je oseba, ki po naročilu napiše knjigo, rokopis za objavo, scenarij, članek, objavo na blogu, spletni strani, poročilo ali kakršno koli drugo besedilo, ki se javno pripisuje drugi osebi kot resničnemu avtorju, ta je navadno tudi naročnik. Znane osebnosti, zvezdniki, politiki in menedžerji pogosto najemajo pisce za pripravo osnutka ali "piljenje" dokončne oblike avtobiografij, raznovrstnih člankov in drugega pisnega gradiva, tudi samopromocijskega. Najeti pisci so zelo pogosto vpleteni v pisanje spominov in avtobiografij bolj ali manj slavnih osebnosti. V glasbenem svetu so lahko pisci melodije in/ali besedila, scenaristi pa jih pogosto zaposlujejo zato, da izboljšajo besedilo ali za isto zgodbo v celoti na novo napišejo scenarij. Njihova vloga je lahko zelo različna, od popravljanja in izboljševanja že napisanega besedila (jezikovno, stilistično, privlačno tekoča zgodba in zaplet ipd.), do raziskovalnega dela (novinarskega ali znanstvenega) in vključevanja teh izsledkov v prej sestavljeno besedilo, ali pisanja celotnega besedila, za katero dobijo ob naročilu samo naslov in/ali temo. Za svoje delo so plačani in praviloma niso navedeni kot (so)avtorji, čeprav je lahko njihova vloga na kak način v publikaciji tudi navedena (npr. kot urednik ali tehnični sodelavec v spominih, avtobiografiji. O svojem delu so spregovorili že najeti pisci (Pisatelji v senci: Skrivni pisateljski duhovi, ki pišejo za slavne), oglašujejo pa tudi podjetja (Ghostwriter: agencija za upravljanje s spletnimi vsebinami), zelo plastično pa je delo najetega pisca opisal avtor članka v DELU leta 1998: "V praksi to skoraj vedno pomeni, da na koncu prinesejo kup papirja, v katerem so sicer navedena vsa strokovno neoporečna dejstva, a nametana v obupnih stavkih, s polno brezzveznega čveka. Agencija nato najame človeka, ki mu pravijo copywriter ali za daljša besedila ghostwriter, po domače povedano človeka, ki se mu o tematiki niti ne sanja, zna pa odlično pisati. Ta se prediha skozi vse, kar so strokovnjaki popisali, in iz njihove solate naredi branje, da ga je užitek čitati." (Nova beseda).

Tako po naročilu napisano delo ni plagiat, saj ne gre za neavtorizirano prisvajanje že obstoječega besedila. V akademskem svetu, o tem je tekla beseda v televizijski oddaji, ki sem jo vzel za iztočnico, je to seveda skrajno neetična in nedopustna praksa, ki ima lahko za naročnika tudi težke posledice.

Pogostnost pojavljanja terminoloških dvojnic v angleških besedilih
GoogleBooks Ngram Viewer

Kako pa je s slovenskim poimenovanjem? Pri nas lahko z redkimi izjemami zasledimo le iz angleščine neposredno prevzeti termin ghostwriter (pisano skupaj ali s presledkom), pa še to sta ga tako Gigafida kot tudi Nova beseda evidentirala samo v zadnjih dveh desetletjih. Od tega je večji del pojavljanja te besede v medijih vezan na film Romana Polanskega The Ghost Writer (2010) ali po naše Pisatelj v senci. Ob tem so se redkeje pojavljale tudi variante skriti pisec, brezimeni pisec, nevidni pisatelj ali ponesrečeno pisec duhov !! (24ur.com), zasledil pa sem že tudi tuje pero in najeti pisatelj.

Pisatelj v senci mi je všeč kot prevod naslova literarnega dela oz. celovečernega filma, sicer pa bolj navijam za najetega pisca (ali morebiti najetega pisatelja, če gre izrecno za pisanje leposlovja). V nekaterih drugih jezikih sem zasledil naslednje termine:

angleško	ghostwriter, ghost writer (tudi hired writer)
esperanto	fantoma verkisto
francosko	nègre, nègre littéraire
italijansko	ghostwriter, scrittore ombra
nemško	Ghostwriter, Auftragsschreiber, Phantomschreiber
portugalsko	escritor-fantasma
rusko	литературный негр
srbsko	pisac u sjeni, pisac iz sjene, pisac u senci
špansko	escritor fantasma, negro
švedsko	spökskrivare

Prenovljen Islovar 3.0.

Islovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki, navadno kot ameriška različica. O Islovarju smo ob njegovi desetletnici na straneh Bibliotekarske terminologije že pisali. Marsikdo med nami ga uporablja in kar navadili smo se njegove podobe. In malce zastarelega vmesnika. Danes, 1. julija 2016, pa nas že pričakuje v novi podobi in predvsem s povsem prenovljenim uporabniškim vmesnikom. Mnogo znanja, truda in časa je bilo potrebno, sedaj je pred nami.

Urednica mag. Katarina Puc in predsednik jezikovne sekcije Slovenskega društva INFORMATIKA dr. Tomaž Turk sta ga slovaropisni skupini napovedala takole:

"Po 15. letih od prve objave Islovarja danes objavljamo Islovar 3.0.

Od 1. oktobra 2004, ko smo Islovar zadnjič obnovili, je vrnil zadetke za več kot 4 milijone poizvedb. 30.000 iskanj mesečno dokazuje, da je Islovar zelo aktualen.

Nova rešitev prinaša izboljšano uporabniško izkušnjo, poleg tega pa upošteva sodobne koncepte terminografije. Pri razvoju smo sodelovali s strokovnjaki Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Delo urednikov pri vnašanju in popravljanju izrazov bo zdaj drugačno, hitrejše. Razprave na forumu bodo lahko razrešile marsikatero vprašanje.

Če boste imeli pri delu težave ali pa če opazite kako napako, nam prosim sporočite."

Tudi vas vabimo, da slovar uporabljate in po potrebi tudi pokomentirate! Poleg njegove uporabniške prijaznosti in funkcionalnosti seveda predvsem njegovo vsebino, to je zajete ali manjkajoče termine in njihovo ustreznost. O terminih, ki kolikor toliko sodijo v okvir bibliotekarske terminologije, lahko podebatiramo tudi na tem blogu.

Ne spreglejte, da omogoča Islovar tudi poslušanje zvočne podobe iztočnic, ki jih sintetizator govora ustvari samodejno na podlagi zapisa MRPA.