Transkripcija in transliteracija

Primer vzporedne transkripcije in transliteracije © Wikimedia

V okolju udobnega komuniciranja v maternem jeziku pa skoraj vsakodnevno tudi v tujih jezikih, kolikor jih pač obvladamo, angleškega skoraj zagotovo, se navadno ne zavedamo, da ni tako daleč do okolij, kjer bomo v trenutku in neusmiljeno povsem odrezani od informacij in popolnoma onemogočeni v kakršnem koli komuniciranju. Ne samo zaradi drugačnega in neznanega jezika, mnogo bolj in mnogo bolj boleče zaradi nezmožnosti branja! Zaradi druge, neznane pisave. Pisava pa je v tujih okoljih za osnovno orientacijo in preživetje še vedno ključnega pomena. Takrat postane neuporaben celo zemljevid mesta in nemogoče je prebrati, v kateri ulici si se izgubil, na kateri vlak ali avtobus moraš iti. Ne samo pisava, celo hišne številke so lahko drugačne, povsem neprepoznavne!

Nekoliko manj stresno, zato pa pogosteje, se v taki situaciji znajde bibliotekar s knjigo v roki, tako, natisnjeno v tuji pisavi, ki jo je treba prepoznati in za potrebe našega kataloga podatke znak za znakom zapisati v naši, to je latinični pisavi. Postopek imenujemo prečrkovanje. To je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede, besedila iz ene pisave v drugo. Za narode, ki pišemo v latinici, je najbolj aktualno latinično prečrkovanje, to je spreminjanje neke tuje pisave v latinico. Izraz prečrkovanje navadno enačimo s tujkama transkripcija in transliteracija, ki pa nista povsem istopomenska, saj ločimo med njima pomemben pomenski odtenek:

• transliteracija je prečrkovanje, kjer eni črki (ali skupini črk) iz prve pisave ustreza vedno ista črka (ali skupina črk) iz druge pisave. Zgled za táko prečrkovanje najdemo v srbščini: vsaki črki srbske cirilice ustreza točno določena črka srbske latinice - gajice.
• transkripcija je prečrkovanje bolj na splošno, tudi če pri tem določeno črko v različnih situacijah nadomestimo z različnimi črkami druge pisave. Transkripcija je manj natančna kot translitercija, vendar navadno bolj ustreza navadam bralcev v ciljnem jeziku.

© Wikipedija

Ja, nerazumljive so lahko tudi arabske številke. To je hišna številka 458 v središču Teherana Foto J. Kanič, november 2005

Številni narodi, ki v svojih jezikih ne uporabljajo latinice, so izdelali natančna navodila za transliteracijo pisave svojega jezika v latinico, vendar drugi narodi tega pogosto ne upoštevajo (lep primer je več oblik zapisa imen nekaterih geografskih imen v slovenskih medijih, npr. Peking in Beijing). Primer takega sistema je pinjin za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici. Pinjin je najbolj znan in najbolj razširjen sistem za pisanje kitajskega jezika z latinico, ob ideogramski kitajski pisavi velja za uradno obliko pisanja kitajskega jezika. V pinjinu zapisana imena pomenijo uradno obliko zapisa za imena oseb in krajev.

Transkripcija v novem zapisu pogosto kaže tudi izgovorjavo v izvirniku, tipičen primer za bibliotekarje je npr. transkribirana oblika tujih imen v starejših katalogih srbskih knjižnic (npr. Viktor Igo = Victor Hugo, Vilijam Šekspir = William Shakespeare ipd.). Poseben primer je tudi prikazu izgovorjave namenjena mednarodna fonetična transkripcija IPA, to je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Njen glavni namen je dovolj razumljiv zapis glasov, ki je splošno veljaven za vse jezike in se danes uporablja predvsem v modernih slovarjih in jezikovnih priročnikih, obsega pa 107 osnovnih in 55 pomožnih znakov.

Primer transkripcije angleškega stavka z mednarodno fonetično transkripcijo IPA.
Prečrkovanje v slovenščino določajo Pravila Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki vsebujejo tudi navodila za prečrkovanje iz različnih jezikov. Osnovno pravilo za pisanje tujih imen v slovenskih besedilih je, da pri latiničnih pisavah čim bolj ohranjamo prvotno obliko, pri tem pa moramo upoštevati omejen nabor znakov slovenske abecede. Pri nelatiničnih črkovnih pisavah (npr. cirilica, grška, arabska pisava) so delno uporabne prečrkovalne tabele, pogosto pa se tudi tu zatečemo k slovenskemu približku izgovora. Pogosta odstopanja v prečrkovanju so zaradi omejitev obsega slovenske abecede in domačenja imen in pojmov (npr. judo in džudo). Prečrkovanje je potrebno predvsem zaradi lažjega dojemanja bralcev, vendar so slovenska pravila in navade pisanja do bralcev zahtevna, saj pri pisanju imen iz jezikov, ki uporabljajo latinico, zahtevajo za pravilno izgovorjavo tudi poznavanje pravil izgovorjave v teh jezikih. (Povzeto po Wikipedia).

Bibliotekarski terminološki slovar obravnava oba termina, transkripcijo in transliteracijo, slovensko sopomenko pa ima samo eno, tj. prečrkovanje. V nadaljevanju uporablja termin transliteracija kot primer tudi v dveh (sinonimnih) razlagah.

transkrípcija -e ž izgovorjavi določenega jezika prilagojen prepis iz drugega jezika, npr. Dostojevski

transliterácija -e ž zamenjava kakšne pisave z drugo pisavo, npr. cirilice z latinico, na podlagi mednarodno standardiziranih ali drugih jezikovnih znakov; sin. prečrkovanje

prečrkovánje -a s zamenjava kakšne pisave z drugo pisavo, npr. cirilice z latinico, na podlagi mednarodno standardiziranih ali drugih jezikovnih znakov; sin. transliteracija

blók kodíranih podátkov -a -- -- m v MARC-formatih skupina polj in podpolj s podatki v kodirani obliki, tj. splošnimi podatki a) o obdelavi, npr. datum vnosa, transliteracija b) o jeziku opisovane enote, državi izida c) o vrsti gradiva, npr. kartografsko gradivo; sin. blok šifriranih podatkov

blók šifríranih podátkov -a -- -- m v MARC-formatih skupina polj in podpolj s podatki v šifrirani obliki, tj. splošnimi podatki a) o obdelavi, npr. datum vnosa, transliteracija b) o jeziku opisovane enote, državi izida c) o vrsti gradiva, npr. kartografsko gradivo; sin. blok kodiranih podatkov

Slovenski knjižničarji prihajajo največ v stik z gotico (arhivarji, domoznanci in zgodovinarji brez nje ne morejo) in seveda cirilico, pri kateri ne smemo prezreti, da obstajajo razlike glede nekaterih znakov v posameznih jezikih, zato pogosto uporabljamo poimenovanja srbska, ruska, makedonska, bolgarska, beloruska, ukrajinska cirilica ipd. Čeprav obstaja množica mednarodnih standardov za transliteracijo posameznih pisav (skupina ICS: 01.140.10 - Pisanje in prečrkovanje), ki so danes dosegljivi že tudi na spletu (List of ISO romanizations), je osnovno orodje za transliteracijo marsikaterega katalogizatorja še vedno "biblija" slovenskega in nekdaj jugoslovanskega bibliotekarstva, nepogrešljiva "Verona" (Verona, E.: Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb, 1970 oz. naslednje izdaje). V prilogi prve knjige je kakih deset transliteracijskih tabel vse od glagolice do bosančice, dajnčice, metelčice, gotice in seveda cirilice. Nekaj od teh je pred tem objavil že klasik slovenske katalogizacije Pavle Kalan (Abecedni imenski katalog. Ljubljana, 1967). Transliteracijske tabele in navodila lahko najdemo tudi na spletnih straneh nekaterih nacionalnih knjižnic, npr. Kongresne knjižnice ali francoske BnF. Pri tem ne smemo pozabiti, da so transliteracijske tabele vedno prilagojene ciljnemu jeziku.

Transliteracijska pravila za vse jezike zato niso enaka in se prilagajajo svojim značilnostim in potrebam (mogoče bolj zmožnostim), zato so lahko rezultati transliteracije precej raznoliki, tak primer ilustrirata npr. v različne jezike transliterirani imeni dveh znanih ruskih skladateljev. Slovenska normativna oblika je označena s poudarjeno pisavo.

Пётр Ильич Чайковский Пётр Ильи́ч Чайко́вский Ciaikovski, Petr Il'ič Czajkowski, Piotr Čajkovskij, Petr Il'ič Čajkovskij, Peter Il'ič Čajkovskij, Pëtr Il'ič Čajkovski, Peter Iljič Tchaikovsky, Pyotr Ilyich Tchaikovsky, Piotr Ilyich Tchaikovsky, Pyotr Il'yich Tchaikovsky, Peter Ilyich Tchaikowsky, Peter Illitch Tchaikovsky, Peter Ilich Tchaïkovski, Piotr Ilyitch Tschaikowsky, Peter Iljitsch

Дмитрий Дмитриевич Шостакович Дми́трий Дми́триевич Шостако́вич Chostakovich, Dimitri Chostakovitc Chostakovitch, Dimitri Shostakovich, Dmitri Shostakovich, Dimitri Schostakowitsch, Dmitri Shostakovich, Dmitrii Dmitrievich Shostakovich, Dmitrij Sostacovic Shostakovich, Dmitry Shostakovitch, Dmitri Šostakovič, Dimitri Šostakovič, Dmitrij Dmitrievič

Tokrat transliteracija nekoliko drugače, iz latinice v cirilico. Za naše oči nenavadno!

Ste pomislili, da je tudi to transliteracija? Je različna od prevajanja v znakovni jezik.