Tisk na zahtevo, tisk po naročilu

© CINNAMONTEAL PUBLISHING

Tehnologija digitalnega tiska je poleg splošne pocenitve in poenostavitve postopkov reprodukcije rešila založnike tudi ene večjih mor poslovanja s tradicionalno tiskano knjigo, to je ukvarjanja z zalogo, njenim skladiščenjem in predvsem problemi neprodanih ali celo iz knjigarn vrnjenih izvodov (t. i. remitenda). Tisk na zahtevo, tudi tisk po naročilu, je učinkovita uporaba tehnologije digitalnega tiska tako, da se po predhodnem naročilu natisne navadno en sam izvod posamezne knjige ali druge publikacije, zveže in odpremi znanemu kupcu (naročniku). Posebni temu namenjeni stroji lahko natisnejo in mehko vežejo do štiri knjige v minuti, zaradi priročnosti in enostavnosti uporabe jih imajo celo nekatere večje knjižnice. V odnosu do klasičnega založništva (vnaprej določena in znana naklada) in elektronskega založništva je nekaj značilnih poslovnih modelov tiska oz. založništva po naročilu:

Tiskana knjiga izide v določeni nakladi, tisk po naročilu je samo vzporedna dodatna možnost, npr. za oddaljene kupce, ki se izognejo stroškom in zamudnosti pošiljanja po pošti tako, da si lahko natisnejo knjigo na svoji lokaciji. Tiskana knjiga izide najprej v določeni nakladi, ko ta poide oz. je razprodana, tisk po naročilu nadomesti nekdanji dotis. Knjiga v tradicionalno založeni tiskani izdaji ne obstaja, na razpolago je le kot tisk po naročilu (npr. knjige, pri katerih ni pričakovati večjega povpraševanja in bi bilo nemogoče oz. tvegano določiti osnovno naklado, ki bi lahko ostala povsem neprodana); pogosto tudi pri samozaložnikih, ki nameravajo distribuirati le nekaj izvodov svoje knjige, sem sodijo tudi t. i. personalizirane knjige. Osnovna izdaja je elektronska knjiga, ki pa jo je mogoče na željo naročnika tudi natisniti. Starejša knjiga je izšla kot tiskana izdaja, ki pa je pošla; založnik skenira izvod prve izdaje (ali uporabi elektronsko predlogo za tisk, če je obstajala) in omogoči tisk po naročilu. Temu podobne so lahko storitve knjižnic in nekaterih drugih institucij, ki po naročilu digitalizirajo starejše publikacije in izdelajo za naročnika elektronsko knjigo in/ali tiskano knjigo po naročilu (EOD, o tem v nadaljevanju).

Pri tem je treba opozoriti, da v nobenem od teh primerov ne govorimo o elektronski knjigi, pač pa o tiskani knjigi, le da je pri njenem nastanku uporabljena digitalna matrica. Te knjige so navadno v mehki vezavi ne glede na to, v kakšni vezavi je morebitna predhodna ali vzporedna tiskana izdaja.

Tovrstnemu založništvu je zelo podobna storitev nekaterih knjižnic, ki omogočajo uporabnikom po naročilu izdelavo elektronske kopije starejših, pogosto težko dostopnih knjig (torej digitalizacija po naročilu). Taka je npr. storitev E-knjige po naročilu (EOD), razvita v okviru istoimenskega projekta, podprtega s strani Evropske komisije. V projektu sodeluje že 40 knjižnic (nacionalnih, univerzitetnih, akademskih, specialnih, splošnih) iz 12 evropskih držav. Slovenska partnerka v projektu je Narodna in univerzitetna knjižnica (Storitve EOD). Uporabnik lahko iz kataloga knjižnice, ki ponuja to storitev, naroči digitalizacijo in ponatis knjige (tj. tisk po naročilu), ki so ji potekle avtorske pravice, navadno je to 70 let od smrti avtorja, najpogosteje pa so to knjige, natisnjene med letoma 1500 in 1900. Digitalizacija je navadno nadgrajena z optično prepoznavo besedila, kar olajša kasnejšo uporabo. Po plačilu (okrog 0,22€ na stran) dobi naročnik besedilo v formatu PDF na strežniku ali po pošti na CD-ju.

Doslej smo srečali izvode, ki so na pogled povsem podobni izvirniku in so neke vrste "digitalni faksimile" ali z digitalizacijo izdelane tiskane verne kopije prvotne publikacije (z izjemo vezave). Zaradi učinkovitosti poslovanja, nižje cene izdelave in praktične izvedbe oz. tehnoloških pogojev izdelave pa se lahko po naročilu natisnjena knjiga tudi nekoliko razlikuje od izvirnika. Barvni tisk je najpogosteje nadomeščen s črno-belim, razlikuje se v formatu in kakovosti papirja, navedeni sta lahko tudi dve letnici izida (navadno leto izida prvotne publikacije in leto digitalizacije in/ali tiska po naročilu), lahko manjkajo nekatere (predvsem slikovne) priloge, glede na digitalno predlogo je lahko drugačna postavitev, prelom, vrsta in velikost pisave ipd., na kar nekatere založbe tudi opozarjajo (npr. "Izvod, natisnjen na zahtevo, ni identična kopija izvirne publikacije, temveč visokokakovostna reprodukcija vsebine". EU Bookshop).

S knjigami po naročilu se pojavljajo dileme in težave tudi pri njihovi bibliografski obdelavi, kar je že nekaj časa razvidno tudi iz razprav Komisije za katalogizacijo pri NUK in Foruma za katalogizacijo: ". . . dilemo o pravilnem navajanju letnice izida . . . Vedno več je namreč primerov, ko je v kolofonu naveden podatek o tisku po naročilu (npr. "transferred to print on demand 2012«), zraven pa je npr. tudi podatek, da je publikacija prvič izšla leta 2004. Sicer vedno navedemo zadnjo oz. najvišjo letnico, pri tisku po naročilu pa se lahko število zapisov za tako rekoč isto publikacijo hitro namnoži. V naši praksi poznamo tisk po naročilu pri sloveniki, ko namesto podatka o nakladi pišemo v polje 300a opombo "Tisk po naročilu". Gre pa pri sloveniki za prvo izdajo, prvi zapis določenega naslova, medtem ko pri tujih publikacijah s podatkom transferred to print on demand zapis že obstaja. Ali v tem primeru upoštevamo najvišjo letnico, torej 2012 (kot to delamo tudi pri slovenskih primerih) ali naj navajamo obe letnici, tako leto cop. 2004 kot tudi 2012, da je za uporabnika najdljivo. V bazi WorldCat oz. v katalogu Kongresne knjižnice obstaja zapis samo za leto 2004.

V publikacijah se pojavlja tudi formulacija npr. "transferred to digital printing in 2012". Pred tem pa je napisano še npr. »this edition published 2011«. Je "digital printing" v tem primeru natis in ga pišemo v polje 205?

… se je potrebno čim prej dogovoriti, kaj storiti v primeru »tiskanja na zahtevo« ("print on demand"); dogovoriti se je potrebno, kdaj se izdela nov bibliografski zapis (klasičnih natisov in ponatisov bo verjetno vedno manj). "

V Bibliotekarskem terminološkem slovarju je zajetih in predstavljenih šest terminov, povezanih s tovrstnim založništvom:

	é-knjíge po naročílu -ig -- -- ž mn. gl. elektronske knjige po naročilu
	elektrónske knjíge po naročílu -ih -íg -- -- ž (krat. EOD) mn. sodobna knjižnična storitev, ki omogoča uporabnikom naročiti digitalizirane kopije knjig; sin. e-knjige po naročilu
	EOD EOD-ja [eodé] m krat. (ang. E-books On Demand) gl. elektronske knjige po naročilu
	izdájanje na zahtévo -a -- -- s izdajanje elektronsko izdelane publikacije tako, da se ne natisne celotna naklada, ampak se vsakič natiska, dotiska, izdela samo število naročenih izvodov; prim. tiskanje na zahtevo, založništvo na zahtevo
	tískanje na zahtévo -a -- -- s tiskanje elektronsko izdelane publikacije tako, da se ne natisne celotna naklada, ampak se vsakič natiska, dotiska samo naročeno število izvodov; prim. izdajanje na zahtevo, založništvo na zahtevo
	založníštvo na zahtévo -a -- -- s založniška dejavnost elektronsko izdelanih publikacij tako, da se ne izda celotna naklada, ampak se vsakič natisne, izda samo število naročenih izvodov; prim. izdajanje na zahtevo, tiskanje na zahtevo

V praksi je raba termina tisk po naročilu mnogo pogostejša, kot je raba sopomenke tisk na zahtevo, v Googlu npr. več kot dvakrat tolikšna, vendar s temi velikimi številkami tukaj ne bom operiral, ker je informacijski šum prevelik in bi bila potrebna natančnejša analiza vseh zadetkov. Zato pa so bolj uporabni podatki iz jezikovnih virov:

	Gigafida	Nova beseda	Korpus bibliotekarstva
tisk po naročilu	47	12	23
tisk na zahtevo	14	9	46

Podatki iz Korpusa bibliotekarsva na prvi pogled sicer spodbijajo mojo trditev, vendar natančnejši pregled zadetkov pokaže, da nastopa tisk po naročilu (23) v različnih dokumentih različnih avtorjev (v reviji Knjižnica, Organizacija znanja in magistrski nalogi), tisk na zahtevo (46) pa z izjemo štirih samo v enem magistrskem delu, torej 42-krat v rabi enega samega avtorja, kar seveda ni realen pokazatelj o pogostosti rabe termina v strokovni literaturi. Navedbe v Bibliotekarskem terminološkem slovarju z zaključkom redakcije 2009 (izdajanje na zahtevo, tiskanje na zahtevo, založništvo na zahtevo) so le ilustracija sprememb v sodobni bibliotekarski terminologiji in kažejo, da smo v začetku uporabljali te po angleškem vzoru oblikovane termine, kasneje pa izoblikovali po svoje nove in ustreznejše, ki so se bolj uveljavili (knjiga, tisk(anje), izdajanje, založništvo po naročilu).

V nekaterih drugih jezikih smo zasledili za termin tisk po naročilu naslednje ustreznike:

angleško	print on demand, print-on-demand, POD
češko	tisk na požádání
francosko	l'impression à la demande
hrvaško	štampanje na zahtjev
italijansko	stampa su richiesta, pubblicazione su richiesta
nemško	Druck auf Anforderung
portugalsko	impressão sob demanda
rusko	печать по требованию, издательство по требованию
slovensko	tisk po naročilu, tisk na zahtevo
srbsko	štampanje na zahtev, штампанје на захтев
špansko	impresión bajo demanda, publicación bajo demanda
švedsko	beställtryck
piši kao što govoriš	принт он деманд, Принт он Деманд

Espresso Book Machine – v nekaj minutah od datoteke do tiskane knjige.