sobota, 02. april 2016

Slikopis


© Resources for Computer Science
O knjigah smo na blogu Bibliotekarska terminologija seveda že večkrat pisali, predvsem takih, ki so nenavadne po svoji obliki in izdelavi, ali pa so dobile (navadno povsem) novo, nekoliko nenavadno ime, ki se v slovenščini šele uveljavlja in se ga včasih s težavo navajamo. Take so na primer skokica, razpiranka in flipbook, za katero pa (še?) nismo našli slovenskega poimenovanja. Z vidika "uporabe" sta nekoliko drugačni zvočnica in tipanka, pri katerih primarno čutilo, s katerim jo "bralec" dojema, ni vid, pač pa sta to sluh in tip. Glede na značilno vsebino so bile kot skupina obravnavane barvne knjige, barvne knjige v računalništvu in mavrične knjige. Elektronski knjigi se seveda tudi ni bilo mogoče izogniti (E-knjiga in/ali digitalna knjiga? in Prihaja za e-knjigo še t-knjiga?), prav tako žepnici in njeni zgodovini, gotovo pa ste že slišali tudi za zgibanko, kartonko, risanka, pobarvanko, zloženko . . . pa zgoščenko, ki tudi lahko vsebuje knjigo. Po razpiranki, o kateri je tekla beseda pred nekaj tedni, se mi je porajal lažen občutek, da bo sedaj nekaj časa mir. Pa ni bilo tako, komaj sem se dobro obrnil, se je že pojavila nova, tokrat slikopis.

Termin slikopis me je presenetil, saj sem ga doslej že poznal, vendar samo v tistem osnovnem pomenu, ki ga navajata tudi SP in SSKJ oz. ga razlaga Wikipedija, nisem pa vedel, da se (kot novost?) uporablja tudi za poimenovanje besedila oz. knjige, navadno namenjene otrokom, kjer se besedilo in sličice prepletajo, dopolnjujejo. Termin se pojavlja na publikacijah, v založniških katalogih in posledično tudi v bibliografskih zapisih COBIB. Teh je te dni v katalogu 93.

SSKJ navaja slikopis in piktografijo kot sopomenki
      slikopís -a m knjiž. slikovna pisava: uporabljati slikopis
      piktografíja -e ž arheol. pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete;
      slikovna pisava
: raziskovati piktografijo
prav tako Slovenski pravopis
      slikopís -a m, pojm. neobč. slikovna pisava
      piktografíja -e ž, pojm. slikovna pisava
in tudi Wikipedia
      Piktográm (redko tudi piktográf) je osnovni gradnik slikovne pisave - poenostavljena slika,
      ki predstavlja neki predmet ali pojem. Beseda piktogram je sestavljena iz latinske besede
      pictus – narisan in grške besede γραμμα: gramma – zapis.
      Zapisovanje s sliko oziroma piktografija je bila prva človeška pisava.
Podobno tudi Encyclopaedia Britannica (pictography; pictorial sign; picture writing).
Ob tem še zanimivost, da lahko v hrvaščini slikopis pomeni tudi video oz. film.

Slikopis je vrsta slikanice s krajšim besedilom, v katerem so nekatere izbrane besede, praviloma so to samostalniki, nadomeščene s sličico ali pa sta napisana beseda in sličica ena ob drugi. Gre torej za literarno-didaktični pripomoček, namenjen začetnemu učenju branja, saj se teh kratkih, zabavnih besedil otrok loti brez strahu in se ob njih igraje uči tehnike branja, z njihovo pomočjo opazuje, pripoveduje zgodbo, lahko tudi šteje in pridobiva besedni zaklad. Besedilo je navadno pisano z velikimi črkami. Kot prvi objavljeni slovenski slikopis velja Zgodba o lovcu, kužku, ženi in orožniku avtorja/ilustratorja Bambiča (Naš rod (1930/1931), letnik 2, številka 1, str. 34).


© bukla


Domnevno prvi objavljeni slovenski slikopis Zgodba o lovcu, kužku, ženi in orožniku avtorja/ilustratorja Bambiča
(Naš rod (1930/1931), letnik 2, številka 1, str. 34). dLIb URN:NBN:SI:DOC-KN3KGFLX


© Emka.si

© Kamniskaveronika.net
Novejša slikopisa slovenskih založb, na levi sta pri Kekcu v besedilu beseda in sličica vzporedno, na desni pri Veroniki sličica v celoti nadomesti besedo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar