Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1)

© www.andrew.cmu.edu

Ob objavi Prolog, epilog, predgovor, zagovor in še vse vmes . . . , kjer sem napovedal razpravo o "poljudnih in/ali strokovnih besedilih, ki spremljajo drugo besedilo", me je kolega, starosta slovenskih tviteratov in blogerjev ( LiLoLe in še nekateri drugi), v komentarju prijazno opozoril, da sodijo v to skupino "spremljevalnih besedil" tudi izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija in še kaj s področja strokovnega in znanstvenega objavljanja. Tokrat bom zato skušal zapolniti to vrzel.

Področje je terminološko na videz skromno in enostavno, vendar temu v resnici ni tako. Osnovnima terminoma izvleček in povzetek se pridružuje še dolga vrsta sestavljenih podpomenk (npr. avtorski izvleček, kumulativni izvleček ipd.) ter njihovih sopomenk in seveda še številnih sopomenk s tujko abstrakt. Problem zase pa je njihovo definiranje in medsebojno razlikovanje (zlat primer je genialna razlaga v srednješolcem namenjenih navodilih za pisanje seminarskih nalog: "Povzetek je informativni izvleček naloge, ki …"). Zaradi obsežnosti gradiva bo prispevek objavljen v treh delih, tokrat najprej nekaj o evidentiranih angleških terminih in njihovi zastopanosti v slovarjih, naslednjič o slovenskih ustreznikih in njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in v strokovnih bibliotekarskih besedilih, nato pa še kaj več o njihovih značilnostih, pomenu in razlikovanju med njimi.

V spletnem Angleško-slovenskem slovarju bibliotekarske terminologije (2002), ki je dostopen tudi na slovarskem portalu Termania, je najpogosteje zastopan abstract, ki se v angleških besedilih zares tudi najpogosteje pojavlja. Ob tem velja opozoriti na praktično značilnost angleškega jezika, da lahko enaka oblika besede nastopa v vlogi različnih besednih vrst, v našem primeru kot samostalnik, glagol in pridevnik, kar je razvidno tudi iz primerov v slovarju. Ta navaja poleg glagola še 13 vrst abstraktov, nekateri med njimi so tudi sopomenke, česar pa ta slovar ne označuje (npr. automatic abstract, machine abstract). Pomensko se razlikujejo predvsem glede na način prikazovanja vsebine (analytical abstract, descriptive abstract), način nastanka (author abstract, machine abstract) ali zgradbo (structural abstract). V petih primerih je beseda rabljena pridevniško in dopolnjuje nek drug termin (npr. abstract card, abstract journal). V to skupino pomensko sodita tudi synopsis in abstracting synopsis, prvi je v angleščini zelo pogost in ga kot tujko poznamo tudi pri nas (pred leti je bil zlasti popularen med dokumentalisti), drugi pa je tudi v angleških besedilih dokaj redko.

abstract v, sestaviti izvleček (v), sestaviti abstrakt (v)

abstract n, izvleček (m), abstrakt (m)

abstract bulletin n, bilten izvlečkov (m), referatni bilten (m)

abstract card n, analitična kartica (f), dokumentacijska kartica (f)

abstract card index n, kartoteka analitičnih kartic (f), kartoteka dokumentacijskih kartic (f)

abstract journal n, referatni časopis (m)

abstract section n, referatni oddelek (m)

analytical abstract n, analitični izvleček (m), analitični abstrakt (m)

author's abstractn 1. avtorski izvleček (m), avtorski abstrakt (m) 2. sinopsis (m)

author abstract n, avtorski izvleček (m), avtorski abstrakt (m)

auto-abstract n, računalniški izvleček (m), računalniški abstrakt (m)

automatic abstract n, računalniški izvleček (m), računalniški abstrakt (m)

comprehensive abstract n, informativni izvleček (m), informativni abstrakt (m)

descriptive abstract n, opisni izvleček (m), deskriptivni izvleček (m), deskriptivni abstrakt (m)

indicative abstract n, indikativni abstrakt (m), indikativni izvleček (m)

indicative-informative abstract n, indikativno-informativni abstrakt (m), indikativno-informativni izvleček (m)

informative abstract n, informativni abstrakt (m), informativni izvleček (m)

machine abstract n, računalniški izvleček (m), računalniški abstrakt (m)

structural abstract n, strukturirani izvleček (m), strukturirani abstrakt (m)

synopsis n, sinopsis (m), avtorski izvleček (m)

abstracting synopsis n, izvleček izvlečka (m)

Pogostost uporabe termina summary je v angleškem jeziku velika, žal (pre)pogosto neprecizno oz. zavajajoče v odnosu do termina abstract (tako nerodnost ima v razlagi celo Wikipedia: "An abstract is a brief summary of a research article, thesis…" ). Kot bomo videli v nadaljevanju te objave prihodnjič, je tudi v slovenščini raba terminov izvleček/povzetek pogosto nedosledna oz. napačna.
Argument je pogosteje v rabi le na področju leposlovja, epitome pa obdaja tančica starinskosti in ni več prav pogost. Je pa zato toliko pogostejši v vseh treh svojih pomenih izraz annotation, ki ga kot tujko brez slovenskega ustreznika uporabljamo tudi pri nas, prav tako pridevnik anotiran.

summary n, povzetek (m)
author's summary n, avtorski povzetek (m)
argument n 1. sinopsis (m), avtorski povzetek (m) 2. tema (f)
epitome n, povzetek (m)
précis n, povzetek (m), rezime (m)
annotation n 1. anotacija (f) 2. opomba (f) 3. komentar (m)
annotate v 1. anotirati (v), opremiti z opombami (v) 2. komentirati (v)
annotated bibliography n, anotirana bibliografija (f)
annotated edition n 1. anotirana izdaja (f) 2. komentirana izdaja (f)
annotated entry n, anotirani vpis (m)
annotator n 1. pisec anotacije (m) 2. komentator (m)

Zaradi obsežnosti gradiva se bo tokratni prispevek nadaljeval še v dveh nadaljevanjih, najprej o slovenskih ustreznikih in njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in v strokovnih bibliotekarskih besedilih, nato pa še kaj več o njihovih značilnostih, pomenu in razlikovanju med njimi.
Nadaljevanje: Pa še abstrakt po slovensko (2)

Mednarodni dan maternega jezika

Letošnji mednarodni dan maternega jezika, ki ga je za 21. februar razglasila organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco, bo posvečen materinščini kot pomembnemu gradniku kakovostnega izobraževanja in večjezičnosti. Združeni narodi praznujejo mednarodni dan maternega jezika kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov po svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu v protestih zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, to je bengalščine. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi, ki jih prinaša izobraževanje. Poudarjen je izjemen pomen ustreznega jezika poučevanja v zgodnjih letih šolanja, navadno je to materni jezik. Dostop do izobraževanja je tako pravičneje omogočen tudi pripadnikom skupin, ki govorijo manjšinske ali domorodne jezike, predvsem pa tudi deklicam in ženskam. Osnovno izobraževanje v maternem jeziku nedvomno močno dvigne kakovost učenja in učnih dosežkov s poudarkom na razumevanju in ustvarjalnosti, ne pa samo na ponavljanju in pomnjenju. V ta namen so vsako leto organizirani različni dogodki, srečanja in seminarji (npr. International Mother Language Day 2016), na Facebooku pa je tudi posebna družbenokulturna spletna stran.

Evropa je jezikovno zelo razgiban in bogat prostor in prav jezik je ena najbolj prepoznavnih prvin identitete in kulture. Z vstopom Hrvaške je sedaj v EU 24 uradnih jezikov. Jezikovna pisanost in različnost v EU je zato dejstvo in sodelovanje z drugače govorečimi je neizogibno del našega vsakdanjika. Zato je eno izmed vodilnih načel EU na področju kulture in izobraževanja prizadevanje, da naj bi vsakdo poleg maternega govoril še vsaj dva tuja jezika.

Eden najbolj razširjenih jezikov na svetu je angleški jezik, vendar po številu rojenih govorcev, tj. tistih, ki ga govorijo kot materni jezik, ni na prvem mestu. Med najbolj razširjene jezike po številu rojenih govorcev se uvrščajo mandarinščina, španščina, angleščina, arabščina, hindujščina in urdujščina. V Sloveniji je angleščino kot drugi tuji jezik po podatkih iz Ankete o izobraževanju odraslih za leto 2011 govorilo 65 % odraslih oseb (18–69 let), v starostni skupini 35–49 let pa 67 %. Sledili so nemški (48 %), italijanski (14 %), španski in ruski (6 %) ter francoski jezik (5 %); 81 % odraslih je odgovorilo, da obvladajo kak drug tuji jezik (to je bil predvsem nekdanji srbohrvaški jezik).

Po Unescovih podatkih naj bi bilo na svetu med šest in sedem tisoč jezikov, v Evropi je 76 različnih jezikov. Mnogim jezikom po svetu grozi možnost izumrtja, najbolj tistim, ki jih govori le še majhna skupina ljudi (ponekod le še ena oseba ali ena družina!) in seveda tistim, ki nimajo zapisane oblike. Po nekaterih ocenah naj bi v povprečju vsaka dva tedna izginil vsaj en jezik. Pa tudi med tistimi manj ogroženimi kar devet desetin jezikov sploh ni zastopanih na svetovnem spletu. Slovenščina sodi po številu govorcev v prvo polovico evropskih jezikov – uvrščena je na 34. mesto – in po nobenem od kriterijev ne sodi med ogrožene jezike.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina, ki je postala 25. junija 1991 tudi državni jezik RS. Je uradni jezik v Sloveniji in Evropski uniji ter na območjih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Ta južnoslovanski jezik, ki ga na svetu govori približno 2,5 milijona govorcev, katerih večina živi v Sloveniji, je edini jezik v EU, ki pozna dvojino. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Italijanski jezik je kot materni jezik v popisu prebivalstva navedlo 0,2 % prebivalcev, madžarščino kot materni jezik pa 0,4 %. Demografski podatki za Slovenijo v zadnjih devetih desetletjih kažejo (SURS, Prebivalstvo po maternem jeziku, Slovenija, popisi 1921.2002), da je raznolikost maternih jezikov med prebivalci Slovenije večja kot v preteklosti, hkrati pa se delež prebivalcev s slovenskim maternim jezikom vse od leta 1953 zmanjšuje. Od leta 2002, ko smo v popisu prebivastva zaznali več kot 40 različnih materinščin, se je v Slovenijo vsako leto priselilo od 10.000 do 30.000 oseb (toliko se jih je priselilo v letih 2008 in 2009), največ, skoraj polovica, iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje skupne države; vsi pa prihajajo iz blizu 30 različnih držav. Ob predpostavki, da k nam priseljeni prebivalci v domačem okolju še naprej "živijo" vsak v svoji materinščini, lahko torej sklepamo, da ob slovenščini, materinščini velike večine prebivalcev Slovenije, »živi« še več kot 50 drugih maternih jezikov. (Statistični urad RS)

Tudi glede strokovne in tehnološke opremljenosti slovenščine sodimo v sam svetovni vrh jezikov. ”Če povežemo z zgodovino, smo med prvimi dobili prevod Svetega pisma, tudi med prvimi nelatinskimi narodi smo dobili svojo slovnico. Če pogledamo današnji čas, se ta kontinuiteta še zdaj v polnosti kaže. Predvsem gre tu za jezikovno tehnologijo, ki mlade tudi najbolj privlači. Tudi tukaj smo glede tehnološke opremljenosti slovenščine v svetovnem vrhu.” (Mojca Smolej z Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani: Ponosni na svoj slovenski jezik in njegovih 400 tisoč lepih besed). Prav na to so želeli opozoriti tudi avtorji razstave Poljub z jezikom – slovnice in slovarji slovenskega jezika od začetkov do danes, ki je bila pred kratkim v NUK-u. Z razstavo vseh slovnic in slovarjev, ki so jo dopolnili z interaktivnimi vsebinami, želijo pokazati, da je slovenščina danes v najboljši formi in se za njeno prihodnost ni potrebno bati.

Tri drobtinice o slovenščini:
- Slovenščina ima največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev, ki jo uporabljajo kot materni jezik.
- Slovenski jezik obsega okrog 400.000 besed.
- V državah, kjer slovenščina ni uradni jezik, je okoli 500.000 govorcev slovenščine – največ v Kanadi, ZDA, Argentini, Avstraliji in celo v Južnoafriški republiki.

Tekstanje in ali ne bi šlo kako drugače…

© DARS

Decembra in januarja so pritegnili pozornost veliki obcestni panoji in svetlobni napisi nad avtocestami, ki so nastali v okviru obširne kampanje ozaveščanja predvsem mladih z opozarjanjem na nevarnosti uporabe mobilnega telefona in pisanja sporočil (»tekstanja«) med vožnjo. Obsežni kampanji so se pridružile tudi nekatere medijske hiše (npr. Delo, Val 202), o tem so se razpisali blogi, v ta namen je bila ustanovljena skupina na Facebooku, mnogo pa je bilo tudi tvitov z oznako #NeTekstamKoVozim . S svojo vsebino in namenom je padla akcija na plodna tla in je pretežno žela odobravanje ali vsaj strinjanje, zato pa je vzbudil precej začudenja, nerazumevanja in tudi nestrinjanja ali celo nasprotovanja slogan

Besedi tekstati in tekstanje sta bili kmalu predmet posmeha pa tudi konstruktivnih razprav, npr. alter.si ali skupina jezikoslovcev in prevajalcev Skropucalo (in še enkrat v isti skupini, vendar tokrat bolj o grafični podobi akcije in manj o tekstanju).

Tekstanje in tekstati sta vredna pozornosti iz dveh razlogov. Prvič, ali dosedanji izrazi pisanje, tipkanje, tvitanje in že sprejeto esemesanje z ustreznimi glagoli (če pustimo ob strani humorno predlagane mejlanje, fejsbukanje ter seveda že ponarodelo meseđiranje) res ne zadoščajo in potrebujemo še nekaj novega, in drugič, če to novost potrebujemo, ali ne bi moglo biti vendarle kaj lepega slovenskega?

Odgovor na prvo vprašanje je enostaven: da, novo poimenovanje za to dejavnost potrebujemo. Texting je v angleščini že uveljavljen termin za text messaging (pojavlja se že v slovarjih, npr. The Free Dictionary, Collins Dictionary, dokaj na široko ga obravnava tudi Wikipedia), to je pošiljanje navadno krajših sporočil po mobilnih napravah, najpogosteje (pametnih) telefonih. Pri tem ne gre več samo za pošiljanje kratkih besedilnih sporočil SMS po telefonu, ki so se prvič menda pojavila že konec leta 1992, temveč tudi za vključevanje zvočnih, slikovnih in videoposnetkov ter uporabo drugih specializiranih aplikacij za tako komuniciranje, najpogosteje spletnih, ki jih je toliko, da se jih več ne da prešteti. Vsem znani so na primer Twitter, Facebook, Snapchat, WhatsApp . . . Posebnost je tudi v tem, da na telefonu pisec nima na razpolago popolne funkcionalne tipkovnice, saj uporablja bodisi klasično številsko tipkovnico ali poenostavljeno zaslonsko tipkovnico pametnega telefona, piše v naglici, pogosto stoje, med hojo, na avtobusu ali celo naskrivaj med predavanji . . . Pa še dolžina sporočila je lahko dokaj drastično omejena na 140 znakov ali kaj podobnega! V prizadevnem varčevanju s časom in energijo ali morebiti celo v izogib sindromu zapestnega prehoda se je v neformalni skupnosti uporabnikov takega komuniciranja razvil sleng (texting slang ali texting lingo) z vrtoglavim številom novih besed, predvsem pa okrajšav. Teh je že toliko, da se lahko zdi nepoznavalcu sporočilo kot šifrirano! Za angleški jezik obstaja že pisan nabor slovarjev tega slenga in okrajšav, npr. skromnejši Your Dictionary, Webopedia s kar 1400 okrajšavami ali InternetSlang, ki se približuje deset tisočim. Najbrž ni treba poudarjati, da je to predvsem jezik mlajših generacij, za našo sredino pa je značilno še to, da vsebujejo sporočila velik delež angleških izrazov in fraz, predvsem pa okrajšav (nekatere med njimi najbrž tudi nam manj mladim niso tuje, npr. LoL, WTF, OMG in še kaj). Nekaj pomoči so staršem, ki so pred sporočilom svojega najstnika povsem nepismeni, namenili tudi mediji. Da gre za tehtno vprašanje, kaže obilica obsežnih in resnih objav (npr. Kratice, ki jih starši morate poznati ali Internet and Text Slang Guide for Parents, 92 Teen Text Terms Decoded for Confused Parents). Malo v okras in še bolj v pomoč so lahko tudi emotikoni, ki so na srečo neodvisni od poznavanja "pravega" jezika (včasih se vprašam, če res). Na nekem forumu za mlade sem brez težav našel nabor slovenskih okrajšav, o katerih so se, tudi malce v zadregi glede njihovega pomena, pomenkovali.

DC - doug cajt FSM-fajn se mej RTM-rad/a te mam BBC-baterija bo crknila ju3-jutri s5-spet NP - ni panike NB - ni blema USC - uzem si cajt DMV - dol mi visi ;) JBS - jebi se BMK - boli me ku*ac LN - lahko noč NWM-nevem BW-(al BV) -brez veze nzk - ni za kej np - ni problema

© retailhell underground

Takole bi morebiti tekstali France Prešeren, Uršika Zala, Andrej Smole in Povodni mož… Pižama v sLOLvenskih klasikih 1

Iz navedenih značilnosti in posebnosti tovrstnega komuniciranja si upam zaključiti, da doslej uporabljani glagoli pisati, tipkati, tvitati, esemesati, pošiljati sporočila (ali celo kar preveč pogovorno mejlati, fejsbukati, meseđirati; na srečo je skoraj nemogoče snapchatati, whatsappati, vibrati ipd.!) pomensko zares ne zadoščajo, saj vsak zase opisujejo le enega od tako raznovrstnih segmentov oz. možnosti tekstanja. Ostaja torej vprašanje, če smo s tem izrazom zadovoljni. Gotovo ni idealna rešitev, ne zdi pa se mi niti prav slaba. Tekst se je kljub primernejšemu besedilu ohranil in ga uporabljamo. In če smo iz tipke naredili tipkati in tipkanje, ni zlomek, da ne bi tega dovolili tudi tekstu in naredili tekstati. Tekst res ni naše gore list in je prišel k nam čez takrat še zeleno mejo, ampak tudi tipkanje smo verjetno prevzeli od germanskih sosedov (nem. tippen, ang. type, typing), pa vendar vsi brez pomisleka tipkamo. Kot pri mnogih tujkah in novotvorjenkah bi lahko bilo le vprašanje časa, kdaj se besede dovolj navadimo, da več ne bode v ušesu. Se spomnite zgražanja ob prihodu zgoščenke? Res je nekateri še do danes niso preboleli, pa vendar je preživela in se je udomačila. Enako velja za skener, skeniranje in skeniran. Tudi knjigo so naši predniki na račun bukev dolgo gledali postrani, pa knjižnico zavoljo bukvarnice (objavi na tem blogu Kako so bukve knjiga postale in Kako je bukvarnica knjižnica postala). Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da se je beseda tekstanje med tistimi, ki to najpogosteje in največ počno, že dokaj udomačila.

© Seton

Prolog, epilog, predgovor, zagovor in še vse vmes . . .

Ne dolgo tega smo na seji ene od mnogih komisij razpravljali, zelo resno in nič kaj predpustnemu času primerno, o pisanju in vrednotenju poljudnih in/ali strokovnih besedil, ki spremljajo drugo besedilo, navadno daljše in pomembnejše. Hitro se je pokazalo, da gre za množico pojavnih oblik in njihovih poimenovanj, ki pa jih ni tako lahko razločevati. Nekatera od teh besedil so pogosto po načinu pisanja in v odnosu do glavnega besedila povsem podobna, le avtor ali urednik jih je drugače poimenoval. Kdo bi vedel, zakaj. Je pa na srečo med njimi tudi nekaj takih, ki povsem nedvoumno povedo, čemu so namenjena in kje v publikaciji so postavljena.

V spletnem Bibliotekarskem terminološkem slovarju (2011), ki je dostopen na slovarskem portalu Termania, so nekateri od teh terminov zajeti in jih navajam z razlagami v spodnjem glosarčku. Pripis in zaključek sta se temu slovarju izmuznila, ju pa obravnava SSKJ, zato sem ju prevzel od tam. V strokovnih besedilih se pojavlja še nekaj drugih terminov, ki ostajajo v spodnjem seznamu brez razlag, vendar je njihov pomen dovolj jasen.

dodátek -tka m 1. publikacija, dodana glavni publikaciji ob izidu ali kasneje; prim. priloga (1) 2. del publikacije, ki to publikacijo vsebinsko dopolnjuje, npr. dodatno besedilo 3. gl. dod.	addendum
epilóg -a m sklepna beseda, zaključno poglavje literarnega dela	epilogue
končna opomba	end note
opomba na dnu strani neustr., gl. opomba pod črto	footnote
opomba na koncu besedila	footnote
opomba na koncu strani	footnote
opómba pod čŕto -e -- -- ž opomba, napisana pod besedilom (2)	footnote
opómba -e ž krajše pojasnilo, pripis k besedilu; sin. glosa; prim. komentar opomba o prevodu	note
predgôvor -a m dodatek, spremno besedilo, objavljeno v isti publikaciji pred osnovnim delom; prim. zagovor	foreword, preface
pripís -a m kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila	postscript
prológ -a m 1. posebni, navadno uvodni del kakega literarnega dela 2. uvodni nagovor	prologue
sklepna beseda	concluding words
sprémna beséda -e -e ž spremno besedilo (1), ki navadno komentira, pojasnjuje osnovno delo	afterword, foreword
uvòd -óda m del govora, besedila, v katerem se napove predmet, namen	introduction, preambule
uvodna beseda	introductory words
uvodna opomba	introductory note(s)
zagôvor -a m dodatek, spremno besedilo, objavljeno v isti publikaciji za osnovnim delom; prim. predgovor	afterword
zakljúček -čka m del besedila, ki vsebuje bistvene ugotovitve predhodnega besedila, razprave	conclusion(s)
zaključna opomba	final word(s), concluding word(s)

Poleg navedenih terminov srečujemo še množico prijaznih prostih zvez, ki so vsakokraten proizvod navdiha avtorja ali urednika, npr. knjigi na pot, namesto uvoda, namesto zaključka, zaključna beseda pisca ipd.

Z nekaterimi razlagami in pojasnili, predvsem tam, kjer nastopajo med pomeni značilne in pomembne razlike, se ukvarja na svojem blogu pisec in mislec Ian Kingsley (Defined: prologue, epilogue, foreword, preface, introduction, afterword, postscript, footnotes, end notes). Sestavek začenja s kritično ugotovitvijo: "There is great confusion between the names of material used to sandwich the main portion of a book. Here are some brief guidelines to distinguish between them… "

Cankar, I.: Epilog. Ljubljanski zvon, 1905, št. 11