|
Vir: "Pimsleur Approach": 8 Most Frightening Foreign Language Faux Pas
Vir: "Pimsleur Approach": The 5 Most Dangerous Faux Amis
Razmišljanja in klepet o terminoloških vprašanjih bibliotekarstva
|
Vir: "Pimsleur Approach": 8 Most Frightening Foreign Language Faux Pas
Vir: "Pimsleur Approach": The 5 Most Dangerous Faux Amis
1. Flip-book
Nekateri med bralci se prav gotovo še spomnite, kako smo, takrat še v prevladujoče analognem otroštvu, mulci z grafitnim svinčnikom v majhno beležko narisali nekaj zaporednih sličic, ki so ob pregibanju zvežčiča pričarale vtis gibljivih slik, lastne "risanke", ki je pričarala nasmeh na otroška lica in prižgala iskrice sreče v občudujočih očeh avtorja in gledalcev. Če ni bilo beležke, in dostikrat je ni bilo, sta prišla prav dva papirna trakova, na vsakem je bila ena sličica, en trak je bil za podlago z osnovno sličico in drugi navit okrog svinčnika s sličico, ki je vdahnila učinek gibanja. In je mulc na sličicah v nedogled bincal policaja v zadnjico, metal žogo v staro ženičko, privzdigoval deklici krilce ali še kaj bolj neumnega . . . Pač časom primerno avtodidaktično gradivo! Kolikor se spomnim, ta pogruntavščina ni imela kakega svojega imena, pač sličice.
Tudi slovensko bibliotekarstvo, kolikor vem, tovrstnega gradiva ni poimenovalo, čeprav gre lahko tudi za tiskano in komercialno založeno gradivo za otroke in tudi za odrasle, po svetu so tudi za to specializirane založbe. Gre za nekaj lističev, lahko tudi zajeten snopič, z risbami, slikami, lahko tudi fotografijami, ki si sledijo z majhnimi spremembami in ob hitrem listanju (kretnja kvartopirca s palcem) dajejo vtis, da se ljudje in predmeti na slikah premikajo. Svoje geslo ima tovrstno gradivo tudi v Wikipediji, tem knjižicam pa je posvečeno tudi posebno spletno mesto Flipbook.info s podatki o več kot sedem tisoč primerkih, ki so izšli po svetu v zadnjem stoletju in pol, bogat pa je tudi opis njihove zgodovine in razvoja.
Ste že zasledili, ali pa mogoče celo uporabljate za njih slovenski izraz?
2. Flipping book
V zadnjem času se je s popularizacijo elektronskih knjig in programov v stilu "napravi sam elektronsko knjigo" zgoraj obravnavanemu terminu pridružilo še nekaj zelo podobnih, ki prav gotovo ne pripomorejo k jasnemu (spo)razumevanju, to so flippingbook, flip book, flash book, page flip in gotovo se je še kakšen izmuznil moji pozornosti. Gre za obliko na spletu objavljene elektronske knjige, navadno nastale iz datoteke formata .pdf, ki bralcu ponuja elektronski približek občutka dela s fizično knjigo tako, da je po njej mogoče listati, "prijeti" in obračati liste, ki se upogibajo na vogalih in celo povzročajo šum, podoben šumenju papirja.
Listanje po knjigi ob šelestenju papirja
|
|
Slovenski bibliotekarji, kako poimenujete tovrstne dokumente, da jih (vsaj za uporabnike) ločite od navadne "ploske" pdf datoteke?
|
Do trenutka, ko se je pojavila nova oblika knjige, ki smo jo poimenovali elektronska knjiga oz. okrajšano e-knjiga, ki je pogosteje v rabi. Oxford English Dictionary navaja za angleščino poleg izraza electronic book (termin je bil sprejet v slovar marca 2008, izpiski besedil s tem poimenovanjem pa segajo v čas po letu 1978) še variante E-book, e-book, eBook in ebook (v slovar so bile vključene leta 2001 in izpričane z izpiski od leta 1988). Kljub veliki popularnosti (prej izraza kot izdelka) je ta še danes slabo definiran (gl. npr. objavo E-knjiga in/ali digitalna knjiga? ali
Kaj je e-knjiga in kaj to ni?), vendar se mu je kljub temu zaradi potrebe po razločevanju in/ali poudarjanju pred kratkim pridružila še nova skovanka - t-knjiga s pomenom tiskana knjiga. V angleščini najdemo najpogosteje p-book, zaslediti je mogoče tudi varianto pBook, vendar Oxford English Dictionary še nebene od njih ni zapisal. Angleško predpono p- navadno razlagajo s paper ali tudi print(ed), še pred knjigo pa smo jo začeli uporabljati za označevanje časopisja tudi v slovenščini (npr.: zmanjševanje števila p-naslovov na račun e-only . . .).
Primera rabe v slovenskih objavah:
. . . Posledično je v večini evropskih držav davek na t-knjigo od 0 do 8 %, na e-knjigo pa od 18 do 22 % . . .
. . . izdajati prevodne e-knjige le tako, da založniki stroške prevoda pokrijejo s prodajo t-knjige . . .
. . . je pri nas davek na e-knjige dvakrat višji kot na t-knjige . . .
(Kovač, M.: Zakaj v Sloveniji ni resne ponudbe elektronskih knjig? Bukla 58, oktober 2010)
T-knjigo najdemo tudi v urniku Debatne kavarne ob letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu (npr. v napovedi za dogodek Razvojni izzivi založnikov in knjižničarjev v luči prehoda od t-knjig na e-knjige). Slovenski slovarji in besedilni korpusi je še niso zabeležili.
Dovolj sočen in ilustrativen prikaz in razlago, kaj je p-book, podaja našim zanamcem (ki je mogoče več ne bodo poznali) Urban Dictionary.
"Tudi ti si lahko bogat" |
Romunščina je, kot vsi jeziki, skozi stoletja od sosedov ali naključnih gostov (tudi ko so prihajali v desettisočih na konjih in z okrvavljenimi sabljami) prevzemala nekatere besede, ki so še do danes ohranile zven svojega porekla. Ta pojav je bogatil tudi največje in najbolj razširjene jezike (za angleščino npr. sodijo, da ima okrog 30% besednjaka s francoskim pedigrejem, od Rusov pa so si izposodili npr. besede cosmonaut, mammuth, bridge (igra), novejši glasnost in perestroika, da o vodki in kaviarju ne govorimo). In kdor je gledal Naberšnikov Šanghaj, je gotovo opazil množico slovenskih besed v romščini. Enako v moldovski romunščini ni težko prepoznati nekaterih slovanskih, tudi Slovencu razumljivih besed. Prvič sem postal na to pozoren v knjigarni (kakopak, brez tega ni šlo, pred tem pa sem seveda že obiskal han (beseda mi ja znana iz bosanščine) ali pa cârciumă (ko izgovorijo, je presenetljivo podobno naši "krčma"), ko je bila pred menoj knjiga v romunščini, pogled pa je pritegnila beseda bogat, ki je bila tudi najpomembnejša beseda naslova (slika ob naslovu sestavka). Potem so se v kratkem času vrstile še druge znane besede, ki so pritegnile mojo pozornost in radovednost, npr. bogat – bogat, bolnav - bolan, ciorba - juha , drag – drag, gospodar – gospodar, grozav – grozen, hrean – hren, nevasta - žena, oglinda - zrcalo (ogledalo), pahar – kozarec, plata – plačilo, slab – šibek, târg – trg, tržnica, zid - stena, zid in še kaj.
Pa vendar je z besedami tako, da lahko marsikaj tudi zakrivajo, človeka zavarajo in speljejo na nepravo pot. V jezikoslovju so to lažni prijatelji (false friends, falsche Freunde, faux amis, falsi amici). To so pari besed ali fraz v dveh jezikih ali narečjih, ki so na pogled enake ali zelo podobne, vendar imajo različen pomen. Tak pojav poznamo tudi v pisavi, npr. na pogled enake črke v latinici in v cirilici (npr. B, C, H, P ipd.), ki pa se berejo povsem drugače. Znana sta primera, ko so se srbski kolegi režali Slovenki, ki je bila po celodnevni konferenci trudna (v srb. noseča) in mladeniču, ki je ugledni gospe vljudno ponujal, naj sede na stol (v srb. miza), mi pa kolegici iz Zagreba, ki je občudovala našo avtocesto, da ima celo poseben pas za počasna vozila (hrv. častna vozila, tj. vozila s spremstvom). Še bolj je najbrž nerodno Portugalcu, ki v družbi razlaga svoje zdravstvene težave in podleže čaru lažnih prijateljev constipação (port. prehlad) in constipation (ang. zaprtost, zapeka). Lažna prijatelja sta tudi francoska librarie (knjigarna) in angleška library (knjižnica), v nemščini pa Gift (strup) in bekommen (dobiti), ki nimata nič skupnega z angleškima gift (darilo) in become (postati). Pa še nasvet za popotnike: če vas pot zanese v kraje, kjer prevladuje irščina in se odločite za "tapravi" irski pub, bodite zbrani, ko zapuščate mizo, fantje se odločite za kamrico z napisom F (fir – moški), dekleta pa za M (mna – ženske), sicer utegne biti nerodno! Drugi kraji, drugi običaji, ki nimajo s Feminine in Masculine nič opraviti.
Nekaj primerov lažnih prijateljev med slovenskimi besedami in petimi slovanskimi jeziki, namenoma sem izbral samo latinično pisavo (Vir: False Friends of the Slavist).
|
|
|
|
|