Lažni prijatelji v infografiki

© The Wooden Table

Pred kakim mesecem dni sem v sestavku Lažni prijatelji spregovoril o teh varljivih parih besed ali fraz v dveh jezikih ali narečjih, ki so na pogled enake ali zelo podobne, vendar imajo različen pomen. V ilustracijo in za boljše razumevanje pojava sem podal tudi nekaj primerov lažnih prijateljev med slovenskimi besedami in petimi slovanskimi jeziki. Ta varljivi občutek, da marsikaj razumemo in celo znamo povedati, se lahko včasih hitro spreobrne v zadrego, ko v tujem jeziku uporabimo povsem napačno besedo in se tega nekaj časa niti ne zavedamo ali smo celo ponosni, kako lepo smo povedali - šele zaprepaščen pogled ali muzajoč se nasmeh sogovornika da vedeti, da je nekaj hudo, hudo narobe (npr. poison in poisson – prvo je v angleščini strup, drugo za Francoze riba; da je zadeva še bolj zapletena, je v pouličnem argoju to tudi poimenovanje za zvodnika!). Malo za šalo in malo zares pišejo o tem tudi nekateri jezikovni blogi, tu in tam pa je lahko kakšno opozorilo celo v jezikovnem priročniku za popotno rabo. Da ni predolgočasno, pride prav tudi infografika in v nadaljevanju navajam dva primera, enega za nekaj različnih jezikov in drugega za francoski jezik.

 

Vir: "Pimsleur Approach": 8 Most Frightening Foreign Language Faux Pas

Vir: "Pimsleur Approach": The 5 Most Dangerous Faux Amis

Kako se reče . . . ?

1. Flip-book

Nekateri med bralci se prav gotovo še spomnite, kako smo, takrat še v prevladujoče analognem otroštvu, mulci z grafitnim svinčnikom v majhno beležko narisali nekaj zaporednih sličic, ki so ob pregibanju zvežčiča pričarale vtis gibljivih slik, lastne "risanke", ki je pričarala nasmeh na otroška lica in prižgala iskrice sreče v občudujočih očeh avtorja in gledalcev. Če ni bilo beležke, in dostikrat je ni bilo, sta prišla prav dva papirna trakova, na vsakem je bila ena sličica, en trak je bil za podlago z osnovno sličico in drugi navit okrog svinčnika s sličico, ki je vdahnila učinek gibanja. In je mulc na sličicah v nedogled bincal policaja v zadnjico, metal žogo v staro ženičko, privzdigoval deklici krilce ali še kaj bolj neumnega . . . Pač časom primerno avtodidaktično gradivo! Kolikor se spomnim, ta pogruntavščina ni imela kakega svojega imena, pač sličice.

Tudi slovensko bibliotekarstvo, kolikor vem, tovrstnega gradiva ni poimenovalo, čeprav gre lahko tudi za tiskano in komercialno založeno gradivo za otroke in tudi za odrasle, po svetu so tudi za to specializirane založbe. Gre za nekaj lističev, lahko tudi zajeten snopič, z risbami, slikami, lahko tudi fotografijami, ki si sledijo z majhnimi spremembami in ob hitrem listanju (kretnja kvartopirca s palcem) dajejo vtis, da se ljudje in predmeti na slikah premikajo. Svoje geslo ima tovrstno gradivo tudi v Wikipediji, tem knjižicam pa je posvečeno tudi posebno spletno mesto Flipbook.info s podatki o več kot sedem tisoč primerkih, ki so izšli po svetu v zadnjem stoletju in pol, bogat pa je tudi opis njihove zgodovine in razvoja.

V angleščini sta v uporabi predvsem poimenovanji flip book (tudi flip-book) in flick book, prva taka knjiga naj bi menda nastala leta 1868, vsaj patentirana je bila takrat. Izraz so prevzeli tudi Francozi, čeprav imajo svoje folioscope, kineograph(e), feueilletoscope in cinéma de poche; v britanski angleščini sta še termina flick book in flicker book, v nemščini pa poleg anglicizma srečamo še Abblätterbuch in Daumenkino. Tudi španščina daje prednost angleški izposojenki, čeprav ima svoja termina folioscopio in mešanko libro flip.

Ste že zasledili, ali pa mogoče celo uporabljate za njih slovenski izraz?

2. Flipping book

V zadnjem času se je s popularizacijo elektronskih knjig in programov v stilu "napravi sam elektronsko knjigo" zgoraj obravnavanemu terminu pridružilo še nekaj zelo podobnih, ki prav gotovo ne pripomorejo k jasnemu (spo)razumevanju, to so flippingbook, flip book, flash book, page flip in gotovo se je še kakšen izmuznil moji pozornosti. Gre za obliko na spletu objavljene elektronske knjige, navadno nastale iz datoteke formata .pdf, ki bralcu ponuja elektronski približek občutka dela s fizično knjigo tako, da je po njej mogoče listati, "prijeti" in obračati liste, ki se upogibajo na vogalih in celo povzročajo šum, podoben šumenju papirja.

Listanje po knjigi ob šelestenju papirja FlippingBook Realistic Digital Publications

Najnovejša iz naših logov; Knjižni čar 2013 Open publication - Free publishing - More knjiznice

Slovenski bibliotekarji, kako poimenujete tovrstne dokumente, da jih (vsaj za uporabnike) ločite od navadne "ploske" pdf datoteke?

Prihaja za e-knjigo še t-knjiga?

© dbw

Termin tiskana knjiga je nehal biti zanimiv tisti trenutek, ko se je tisk dodobra razširil in uveljavil in so bile praviloma vse knjige samo še tiskane. Uporabljali smo ga predvsem še v primeru, da je bilo treba ločevati med tiskano in rokopisno knjigo, sicer pa ne več. In smo imeli mir slabega pol tisočletja!

Do trenutka, ko se je pojavila nova oblika knjige, ki smo jo poimenovali elektronska knjiga oz. okrajšano e-knjiga, ki je pogosteje v rabi. Oxford English Dictionary navaja za angleščino poleg izraza electronic book (termin je bil sprejet v slovar marca 2008, izpiski besedil s tem poimenovanjem pa segajo v čas po letu 1978) še variante E-book, e-book, eBook in ebook (v slovar so bile vključene leta 2001 in izpričane z izpiski od leta 1988). Kljub veliki popularnosti (prej izraza kot izdelka) je ta še danes slabo definiran (gl. npr. objavo E-knjiga in/ali digitalna knjiga? ali Kaj je e-knjiga in kaj to ni?), vendar se mu je kljub temu zaradi potrebe po razločevanju in/ali poudarjanju pred kratkim pridružila še nova skovanka - t-knjiga s pomenom tiskana knjiga. V angleščini najdemo najpogosteje p-book, zaslediti je mogoče tudi varianto pBook, vendar Oxford English Dictionary še nebene od njih ni zapisal. Angleško predpono p- navadno razlagajo s paper ali tudi print(ed), še pred knjigo pa smo jo začeli uporabljati za označevanje časopisja tudi v slovenščini (npr.: zmanjševanje števila p-naslovov na račun e-only . . .).
Primera rabe v slovenskih objavah:
. . . Posledično je v večini evropskih držav davek na t-knjigo od 0 do 8 %, na e-knjigo pa od 18 do 22 % . . .
. . . izdajati prevodne e-knjige le tako, da založniki stroške prevoda pokrijejo s prodajo t-knjige . . .
. . . je pri nas davek na e-knjige dvakrat višji kot na t-knjige . . .
              (Kovač, M.: Zakaj v Sloveniji ni resne ponudbe elektronskih knjig? Bukla 58, oktober 2010)
T-knjigo najdemo tudi v urniku Debatne kavarne ob letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu (npr. v napovedi za dogodek Razvojni izzivi založnikov in knjižničarjev v luči prehoda od t-knjig na e-knjige). Slovenski slovarji in besedilni korpusi je še niso zabeležili.

Dovolj sočen in ilustrativen prikaz in razlago, kaj je p-book, podaja našim zanamcem (ki je mogoče več ne bodo poznali) Urban Dictionary.

Lažni prijatelji

Naslova knjige ni težko dešifrirati: "Tudi ti si lahko bogat"

V začetku jeseni me je pot zanesla na jugovzhod Evrope v deželo, ki v nekaterih podrobnostih nekoliko spominja na Slovenijo – je majhna, skozi vso zgodovino je bila na prepihu in podajali so si jo različni gospodarji, ki so ji vsiljevali svoje jezike in črkopis, bila je del velike večnacionalne in večkulturne države iz katere se je izvila pred dvema desetletjema v času tranzicije, sedaj se s sosedi puli za izhod na morje, njena največja reka se izliva v Donavo, ima mnogo vinogradov, odlična vina in največjo vinsko klet na svetu (tu nas je prekosila!). Nima pa svojega jezika. V ustavi je sicer kot uradni zapisan "moldovski jezik" (limba moldovenească), ki pa je v resnici romunski jezik in zanj uporabljajo izvirne romunske jezikovne priročnike pa tudi v šoli se pouk materinščine imenuje "romunski jezik". Nesrečni (sicer romanski) jezik je imel v obdobju 1938 do 1989 celo čast, da so ga pisali v cirilici! Ruščina, ki je bila v polpreteklosti poglavitni jezik vsakršnega komuniciranja, na ulicah glavnega mesta še danes prevladuje in rešuje izgubljenega, lačnega ali žejnega Slovenca, če je le toliko star, da se je v osnovni šoli še učil cirilico!

Romunščina je, kot vsi jeziki, skozi stoletja od sosedov ali naključnih gostov (tudi ko so prihajali v desettisočih na konjih in z okrvavljenimi sabljami) prevzemala nekatere besede, ki so še do danes ohranile zven svojega porekla. Ta pojav je bogatil tudi največje in najbolj razširjene jezike (za angleščino npr. sodijo, da ima okrog 30% besednjaka s francoskim pedigrejem, od Rusov pa so si izposodili npr. besede cosmonaut, mammuth, bridge (igra), novejši glasnost in perestroika, da o vodki in kaviarju ne govorimo). In kdor je gledal Naberšnikov Šanghaj, je gotovo opazil množico slovenskih besed v romščini. Enako v moldovski romunščini ni težko prepoznati nekaterih slovanskih, tudi Slovencu razumljivih besed. Prvič sem postal na to pozoren v knjigarni (kakopak, brez tega ni šlo, pred tem pa sem seveda že obiskal han (beseda mi ja znana iz bosanščine) ali pa cârciumă (ko izgovorijo, je presenetljivo podobno naši "krčma"), ko je bila pred menoj knjiga v romunščini, pogled pa je pritegnila beseda bogat, ki je bila tudi najpomembnejša beseda naslova (slika ob naslovu sestavka). Potem so se v kratkem času vrstile še druge znane besede, ki so pritegnile mojo pozornost in radovednost, npr. bogat – bogat, bolnav - bolan, ciorba - juha , drag – drag, gospodar – gospodar, grozav – grozen, hrean – hren, nevasta - žena, oglinda - zrcalo (ogledalo), pahar – kozarec, plata – plačilo, slab – šibek, târg – trg, tržnica, zid - stena, zid in še kaj.

Lahko razumljiv napis v knjižnici: "Plačljive storitve"

Pa vendar je z besedami tako, da lahko marsikaj tudi zakrivajo, človeka zavarajo in speljejo na nepravo pot. V jezikoslovju so to lažni prijatelji (false friends, falsche Freunde, faux amis, falsi amici). To so pari besed ali fraz v dveh jezikih ali narečjih, ki so na pogled enake ali zelo podobne, vendar imajo različen pomen. Tak pojav poznamo tudi v pisavi, npr. na pogled enake črke v latinici in v cirilici (npr. B, C, H, P ipd.), ki pa se berejo povsem drugače. Znana sta primera, ko so se srbski kolegi režali Slovenki, ki je bila po celodnevni konferenci trudna (v srb. noseča) in mladeniču, ki je ugledni gospe vljudno ponujal, naj sede na stol (v srb. miza), mi pa kolegici iz Zagreba, ki je občudovala našo avtocesto, da ima celo poseben pas za počasna vozila (hrv. častna vozila, tj. vozila s spremstvom). Še bolj je najbrž nerodno Portugalcu, ki v družbi razlaga svoje zdravstvene težave in podleže čaru lažnih prijateljev constipação (port. prehlad) in constipation (ang. zaprtost, zapeka). Lažna prijatelja sta tudi francoska librarie (knjigarna) in angleška library (knjižnica), v nemščini pa Gift (strup) in bekommen (dobiti), ki nimata nič skupnega z angleškima gift (darilo) in become (postati). Pa še nasvet za popotnike: če vas pot zanese v kraje, kjer prevladuje irščina in se odločite za "tapravi" irski pub, bodite zbrani, ko zapuščate mizo, fantje se odločite za kamrico z napisom F (fir – moški), dekleta pa za M (mna – ženske), sicer utegne biti nerodno! Drugi kraji, drugi običaji, ki nimajo s Feminine in Masculine nič opraviti.

Nekaj primerov lažnih prijateljev med slovenskimi besedami in petimi slovanskimi jeziki, namenoma sem izbral samo latinično pisavo (Vir: False Friends of the Slavist).

poljsko slovensko biesiada pogovor, pomenek doba dan Dunaj Donava grad toča obraz podoba, slika sklep prodajalna, trgovina zapomniec pozabiti

češko slovensko foukat pihati kadit iti na veliko potrebo otrok suženj ŕeč govor sklep klet zapomenout pozabiti zrak vid

slovaško slovensko družina spremstvo jed strup krajši lepši mrdat jebati stanovať šotoriti vrah morilec záchod stranišče

hrvaško slovensko grad mesto konac nit kraj konec lice obraz obraz lice povijest zgodovina sad sedaj snaga moč več že

srbsko slovensko čas ura dob starost hlad senca igrati plesati kovčeg krsta leto poletje nedelja teden vreme čas zrak žarek

Isti napis v ruščini in v romunščini – oba v cirilici.	Ciganka Zemfira, Puškinova muza iz Besarabije.
Največja vinska klet na svetu. Po njej se je treba prevažati z avtomobili.	Kdor se je pretolkel skozi cirilico, bo razumel tudi to.
Tudi samovar poznajo vsi jeziki. Tako se ga zakuri.	Kvas na vsakem koraku. Sveža, ledeno mrzla, okusna, osvežujoča in (skoraj) brezalkoholna pijača.