nedelja, 10. junij 2012

Družbena omrežja

Družbeni mediji (ang. social media) so nova oblika spletnih medijev, ki se od tradicionalnih razlikujejo predvsem zaradi posebnih značilnosti, ki omogočajo mnogo večjo in bolj prilagodljivo povezanost med uporabniki. Te internetne storitve, ki delujejo na ideoloških in tehnoloških temeljih spleta 2.0, omogočajo ustvarjanje in izmenjavo uporabniških vsebin, so vsesplošno dostopne in omogočajo prilagodljive tehnike komuniciranja, s katerimi lahko uporabniki delijo mnenja in izkušnje, mednje pa prištevamo bloge, mikrobloge, podcaste, videocaste, wikije, forume, družbene zaznamke, socialna omrežja in drugo. (povzeto po Wikipedia).

Z bliskovitim naraščanjem popularnosti in milijoni mladih in manj mladih uporabnikov teh storitev so prišla k nam številna angleška poimenovanja kot social media, social network, social networking in še nekatera, ki smo jih v slovenščino prenesli v različnih oblikah – socialno omrežje, družbeno omrežje, družabno omrežje pa tudi različice z mreža. Svoje je k popularnosti in razširjenosti teh izrazov zagotovo dodal tudi film Socialno omrežje: Zgodba o Marku Zuckebergu in Facebooku, pogosto poimenovanem tudi ideja tisočletja. Marsikdo je v zadregi, katero od različic bi kazalo uporabiti, razplamtele pa so se tudi razprave za in proti. Te se vrtijo predvsem okrog izbire ustreznega in/ali neustreznega pridevnika - socialen, družaben, družben (npr. objava na blogu Socialna, družbena, ali družabna omrežja). V praksi je raba zelo različna in nedosledna. V Korpusu bibliotekarstva obravnavana besedila uporabljajo predvsem termina socialno omrežje, socialno mreženje (76, 1) in le redkeje družbeno omrežje, družbeno mreženje (5, 4) oziroma družabno omrežje, družabno mreženje (3, 1). V Googlu je slika povsem drugačna, saj močno prevladuje družabno omrežje (okrog 1.130.000), sledi socialno omrežje (okrog 900.000) in najnamj pogosto družbeno omrežje (okrog 680.000). S temi termini se ukvarjata tudi Bibliotekarski terminološki slovar in Islovar, vendar je v obeh primerih to še delovno gradivo, ki čaka ponovno redakcijo in usklajevanje. Slovenska Wikipedija uporablja socialna omrežja in družbeni mediji, vendar je tudi sestavek o družabni programski opremi.

V razpravi okrog rabe pridevnika bi rekel takole: tujka socialen me ne moti in je v tem kontekstu povsem ustrezna, dal pa bi vendarle prednost slovenski besedi, torej sopomenki družben, vendar ne "družaben". Strinjam se s piscem zgoraj omenjenega članka/bloga in drugimi zagovorniki te odločitve, da gre za družbeno povezovanje ljudi, družbene odnose med njimi in ne zgolj za zabavo, tako npr. LinkedIn, Academia ipd. res niso družabna pač pa družbena omrežja! Glede nosilne besede mreža – omrežje pa je mogoče ločevali mrežo kot sistem povezav in odnosov med ljudmi (od tod tudi družbeno mreženje), omrežje pa kot tehnološko komponento, storitev, medij. Na teh izhodiščih temeljijo naslednji termini in razlage:

družabna mreža - neustr., gl. družbena mreža
družabno omrežje - neustr., gl. družbeno omrežje
družbena mreža - (angl. social network) skupina ljudi, ki jih povezujejo skupni interesi, aktivnosti in navadno komunicirajo na družbenem omrežju; sin. socialna mreža; prim. družbeno omrežje
družbeno omrežje - (angl. social networking) spletne storitve, katere glavni namen je omogočanje in vzpodbujanje družbenih stikov in družabnosti med posamezniki s podobnimi zanimanji, aktivnostmi, npr. Facebook, Twitter; sin. socialno omrežje; prim. družbena mreža
socialna mreža - gl. družbena mreža
socialno omrežjegl. družbeno omrežje

Kaj pa vi uporabljate za "social network(ing)"? Se strinjate z zgornjim predlogom?

Wikipedia prinaša izčrpen abecedni seznam z značilnostmi velikega števila spletnih strani različnih družbenih omrežij.

1 komentar:

  1. Še mnenje Lektorskega društva slovenije, ki tudi zagovarja rabo termina družabna omrežja (http://www.lektorsko-drustvo.si/zunanje-sodelovanje/socialna-druzbena-in-druzabna-omrezja)

    OdgovoriIzbriši

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.