sreda, 13. junij 2012

Zakaj ne družabno omrežje?

Glede na nekatere reakcije na moj zadnji zapis o socialnih omrežjih (Družbena omrežja) in dokaj razširjeno mnenje, da je treba angleški pridevnik social prevajati v slovenski družaben in ne družben (torej: social networking = družabno omrežje, s čemer se pa jaz ne strinjam!), kar sicer res potrjujejo primeri kot so social drinking, social event, social meeting, social life ipd., sem na hitro naredil enostaven preizkus. V znanem besedilnem korpusu angleškega jezika British National Corpus, ki vsebuje nad 100 milijonov besed, sem poiskal besedne pare, ki se začnejo s pridevnikom social in ki se v besedilih pojavljajo vsaj dvajsetkrat. Okrog 270 sem jih našel, ker pa so se nekateri podvajali (edninska in množinska oblika), sem podvojene izločil in pristal na 215 besednih parih, ki jih prikazuje spodnja razpredelnica. Podtaknil sem jih Googlovemu prevajalniku, zavedajoč se seveda, da bodo prevodi včasih tudi napačni in/ali vsaj nekoliko nerodni. Rezultat je bil (vsaj zame) povsem pričakovan – družaben se pojavi petkrat, družben 71-krat, preostalo pa ostaja tujka socialen. Preizkus res ni natančen, vendar so razlike signifikantne in tudi pregled v tabeli zajetih angleških izrazov ob poizkusu prevajanja oz. iskanju slovenskega ustreznika hitro in "kar tako na pamet" pokaže, da je rezultat dovolj kredibilen.

Amebisov Presis je prestavljal v slovenščino povsem drugače. Skoraj dosledno je ostajal pri tujki socialen, samo štirikrat uporabi družben in le enkrat samkrat družaben (in to prav tukaj obravnavana družabna omrežja!!!, ki mi niso všeč).

Angleški izraz social je treba v sestavljenih terminih prestavljati v slovenščino smiselno in glede na kontekst oz. ustaljeno frazeologijo in ne po avtomatizmu, torej kot družben (npr. social differences – družbene razlike, social sciences – družbene vede ipd.), družaben (social event – družabni dogodek, social evening – družabni večer ipd.) ali socialen (social worker – socialni delavec, social security – socialna varnost ipd.). V primeru socialnih omrežij gre za druženje (ang. socializing), družbene skupine, kroge, interese, povezovanje, odnose, vloge, procese, pojave, ipd. in samo v določenih okoliščinah za družabnost. Zato menim, da je poimenovanje družbena omrežja ustreznejše, vzporedno pa lahko uporabljamo tudi sopomenko socialna omrežja.

Tako jezikovno rabo v praksi odraža tudi izbor ključnih besed, uporabljenih v treh izbranih katalogih, pri čemer se zavedam, da se nekateri zadetki med katalogi pokrivajo:

socialna omrežja družbena omrežja družabna omrežja
Cobibov Opac
311
606
24
od tega v repozitoriju
Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru (DKUM)
27
5
2
repozitorij
Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
2
29
0

Hvaležen sem vsem, ki ste se odzvali na moje prvo pisanje in se z menoj strinjali ali pa me skušali potegniti za ušesa in mi dokazovati, da se motim; oboje je doprineslo k dodatni osvetlitvi problema, jezikovne rabe in razmišljanja govorcev. Posebej pa se zahvaljujem Tomažu za obširno in dokumentirano mnenje ter predvsem tudi za povezave na zanimive razprave izven naših krogov.
O tem, Ali so družabna ali družbena omrežja?, se je pred slabim letom spraševala skupina strokovnjakov za splet in spletne medije na družbenem omrežju LinkedIn (ki prav gotovo ni družabno!), zelo zanimiva in argumentirana pa je objava Socialna, družbena in družabna omrežja (na spletišču Lektorskega društva Slovenije) izpod tipkovnice doc. dr. Nataše Gliha Komac, znanstvene sodelavke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU in raziskovalke pri Novem slovarju slovenskega jezika. V celoti navajam zaključni del njenega prispevka:

"Kaj svetovati? Priporočam uporabo zveze družbena omrežja, saj je ta denotacija najbolj enoumna (torej v skladu z načeli terminološkosti) in nevtralna, saj med drugim »pokriva« tako družabna kot tudi socialna omrežja v ožjem pomenu (v smislu opore, socialne varnosti ipd.), čeprav razširjenost rabe očitno govori v prid poimenovanju socialna oz. družabna omrežja. Z družbenimi omrežji se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja (v širšem pomenu), hkrati pa sledimo slovenski komunikološki stroki, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem spletnih omrežij, ki angl. social (communication, interaction ali media) dosledno prevaja kot družben.
Vloga omrežij skozi čas se spreminja in zato je na mestu, da tem spremembam sledi tudi jezik. Prvotna vloga spletnih omrežij je bila verjetno družabnost, kot lahko razumemo spoznavanje in druženje posameznikov ter izmenjavo informacij nejavnega značaja, in v tem primeru zadošča poimenovanje družabna omrežja. Sčasoma so zaradi možnosti vzpostavljanja neposredne večsmerne komunikacije z različnimi naslovniki in javnostmi prerasla zasebnost, postala so pomemben del širše družbene komunikacije in svojevrsten družbeni medij, kjer lahko sodelujoči uresničujejo zelo različne sporočanjske cilje: se zgolj zabavajo, posredujejo ali izmenjujejo mnenja in informacije, nagovarjajo potencialne kupce in volivce ter oglašujejo … Slovenski jezik s svojo raznolikostjo omogoča poudarjanje različnih namenov in rab. Družbena omrežja tako pokrivajo »različne družbene rabe« in delujejo kot družbeni mediji, družabna in socialna omrežja pa lahko uporabljamo za poimenovanje oz. poudarjanje specifičnih namenov družbenih omrežij."

Izpis iz angleškega besedilnega korpusa - 215 besednih parov s pridevnikom social - kako bi jih prevedli?
social action
social activity
social actors
social administration
social affairs
social analysis
social anthropologist
social anthropology
social arrangements
social aspects
social attitudes
social awareness
social background
social behaviour
social being
social benefit
social care
social causes
social centre
social change
social chapter
social characteristics
social charter
social christian
social circle
social circumstances
social class
social climate
social closure
social club
social cohesion
social collectivities
social committee
social composition
social concern
social conditions
social conflict
social conscience
social consciousness
social consequences
social construction
social contact
social context
social contract
social control
social convention
social cost
social criticism
social customs
social darwinism
social deixis
social democracy
social democrat
social democratic
social deprivation
social determination
social development
social differences
social differentiation
social difficulties
social dimension
social disadvantage
social disorder
social distance
social distress
social division
social education
social effects
social engineering
social environment
social evening
social event
social evolution
social existence
social expectations
social expenditure
social experience
social explanation
social fabric
social facilities
social factors
social field
social forces
social formation
social forms
social function
social fund
social gathering
social goals
social group
social groupings
social harmony
social hierarchy
social historians
social history
social housing
social identity
social impact
social implications
social inequality
social influences
social injustice
social inquiry
social insects
social institution
social insurance
social integration
social interaction
social intercourse
social interest
social isolation
social issue
social justice
social knowledge
social ladder
social learning
social legislation
social life
social marginal
social market
social matters
social meaning
social mobility
social morality
social movement
social nature
social need
social network
social norms
social occasion
social order
social organisation
social organization
social organizations
social origins
social phenomena
social phenomenon
social planning
social policy
social position
social power
social practice
social pressure
social problem
social process
social product
social production
social profile
social programme
social progress
social protection
social provision
social psychological
social psychologists
social psychology
social purity
social purpose
social rank
social realism
social reality
social reasons
social reform
social relations
social relationship
social representation
social reproduction
social research
social researchers
social responsibility
social revolution
social rights
social role
social rules
social scale
social scene
social science
social sciences
social scientific
social scientist
social secretary
social security
social service
social setting
social side
social significance
social situation
social skills
social solidarity
social stability
social standing
social status
social stigma
social strata
social stratification
social structure
social studies
social support
social survey
social system
social tension
social terms
social theorists
social theory
social thought
social ties
social transformation
social trends
social union
social unit
social unrest
social value
social welfare
social work
social worker
social world

Ni komentarjev:

Objava komentarja