Skokica

Strictly Paper

O dveh posebnih, v očeh povprečnega bralca tudi nekoliko nenavadnih vrstah knjig, to je o Zvočnici in Tipanki, je bilo pred časom že govora, danes pa še nekaj besed o ti. tridimenzionalni knjigi z ilustracijami in premičnimi listi.

Prve knjige, pri katerih se deli listov premikajo ali se ob odpiranju prikaže tridimenzionalna predstavitev, so poznali že v srednjem veku in niso bile namenjene otrokom, temveč odraslim, pravzaprav znanstvenikom. Med najstarejše znane sodi astrološka knjiga iz leta 1306. Te knjige s premičnimi deli lista, ki se lahko vrtijo, prekrivajo in odkrivajo ter tako spreminjajo sliko, so bile namenjene predvsem poučevanju v astronomiji in astrologiji pa tudi medicini, prve zabavi in predvsem otrokom namenjene tovrstne knjige pa so se pojavile šele v 18. stoletju, najbolj so bile popularne v Angliji in v Nemčiji. Pravi razcvet so doživele po veliki gospodarski krizi v tridesetih letih dvajsetega stoletja in ostale popularne do danes, med njihove avtorje sodi tudi Andy Warhol.

Danes so tovrstne ilustrirane knjige namenjene predvsem otrokom različne starosti, saj so lahko enostavne slikanice brez besedila pa vse do knjig z daljšim besedilom, kjer je premična in/ali tridimenzionalna ilustracija samo dodatek. Najpogosteje jih štejemo med igralne knjige. Kot žal vse prepogosto, doživlja tudi ta knjiga težave s poimenovanjem in pojavljanje izraza pop-up knjiga v slovenščini ni redkost. Pred nekaj leti se je pojavila prikupna skovanka skokica. "Knjige skokice je pravkar v slovenščino uveden izraz za knjige s tridimenzionalnimi papirnimi zloženkami, ki se razprostrejo, dobesedno »skočijo« izza platnic, čim knjigo odpreš. . . . Skokice so fascinanten in v principu preprost, a v izvedbi kompleksen način, kako narediti iz knjige tisto »nekaj več«, kar nadebudnež v dobi cdromov in interaktivnih igric pričakuje od knjige." (Dinozavri in piščeta, Delo, 10.4.2008). Ob njej srečujemo tudi termine slikanica - gibljivka, slikanica – izrezanka, tridimenzionalna knjiga in Pop-Up-knjiga (da, tudi z velikimi začetnicami!). O izdelovanju knjige skokice govori tudi diplomsko delo iz leta 2009 (Tatjana Urbič, Naravoslovnotehniška fakulteta UL), s pop-up slikanico in premično knjigo pa se ukvarja diplomantka Pedagoške fakultete (Barbara Kos, 2007).

V angleščini je krovni termin movable book, glede na izvedbo in princip delovanja pa poznamo potem še pop-up book, transformation book, tunnel book, volvelle, flap, pull-tabs, pop-out, pull-down in verjetno še kaj.
Tudi v francoščini uporabljajo angleški izposojenki livre pop-up in Pop-Hop, krovna termina za množico različnih vrst pa sta domača: livre animé in livre à système.
Nemščina prav tako ni imuna za anglicizem Popup-Buch, ob njem pa se pojavlja glede na izvedbo še cela paleta domačih poimenovanj kot so Aufklapp-Bilderbuch, Stehauf-Bilderbuch, Aufpoppbuch, Klappbuch, Kulissenbuch, Tunnelbuch, Panoramabuch, Stehaufbuch, Aufstellbuch, Verwandlungsbuch, Spielbilderbuch, lebendes oder bewegliches Buch.
Španščina uporablja krovna termina libro tridimensional in libro móvil, glede na izvedbo pa še druge, ki pogosto prehajajo v opisovanje: libros pop-ups, transformaciones, libros de (efecto de) túnel,volvelles, solapas que se levantan (flaps), pestañas que se jalan (pull-tabs), imágenes emergentes (pop-outs), mecanismos de tiras que se jalan (pull-downs)

Kako so vam všeč slovenska poimenovanja, se strinjate z njimi? Kaj pa uporabljate vi? Poznate še kakšno drugo poimenovanje?

Marion Bataille, grafična in knjižna oblikovalka: Skokica za odrasle.

Social – tokrat v angleščini

© AASRC Research Network!

Tokrat skušam predvsem dodati še kaj k pomislekom in komentarju kolega Franca glede uporabe termina družbena omrežja in dopolniti prikaz tudi z rabo izvirnega angleškega izraza. Opravičujem se mu, če sem šel v zadnji objavi ( Zakaj ne družabno omrežje?) kar in medias res brez pojasnila, kako je bilo z “zakulisno” razpravo. Ta je potekala bolj po drugih medijih, malo na facebooku in po elektronski pošti, nekaj pa tudi v osebnih pogovorih, za mizo (ja, tudi to še delamo!) in po telefonu. Predvsem je bilo precej intervencij v podporo terminu družabna omrežja, ki se na spletu res največ pojavlja, člani Bibliotekarske terminološke komisije pa smo se neodvisno drug od drugega na dopisni "seji" enoglasno izrekli za družbena omrežja. Podobno kot v večini razprav že pred nami sta bila dva glavna kamna spotike: (po)slovenjenje pridevnika oz. argumentiranje elementov družabnosti in (ne)ustreznost tujke socialen v slovenskem terminu.Tik pred objavo tega besedila sem bil opozorjen (hvala, Tomaž!) še na sočasno objavo Domna Saviča Zakaj družaben in zakaj ne družben?, ki pa zastopa prav nasprotno stališče kot jaz in avtorica, ki jo citiram čisto na koncu.

Prej sem malce pobrskal še po najnovejši verziji slovenskega referenčnega besedilnega korpusa Gigafida, ki vsebuje približno 1,15 milijarde besed in je nadgradnja referenčnega korpusa slovenskega jezika FidaPLUS. Zbiranje novih besedil za Gigafido je potekalo v letih 2009 do 2011, kar pomeni, da vsebuje tudi najnovejše besedišče. Tako sem skušal dopolniti pogled na živo rabo in pogostost pojavljanja posameznih oblik v slovenskih besedilih; naj omenim, da izvira večji del v Gigafidi najdenih in prikazanih dokumentov z interneta in le manjši del iz časopisja ali knjig. Gigafida je zabeležila v zadnjih desetih letih takšno rabo:

leto	socialna omrežja	družbena omrežja	družabna omrežja
2010	1.201	68	399
2009	215	26	135
2008	189	32	43
2007	52	9	21
2006	-	-	2
2005	10	-	-
2004	-	1	-
2003	3	-	-
2002	3	-	-
skupaj	1.766	137	602

Menim, da je tako izpostavljena pogostost rabe besedne zveze s tujko socialen delno tudi odraz stiske, ki jo čutimo in o njej razpravljamo tudi tukaj: nezmožnost kovanja lastnega slovenskega izraza, ki bi zadovoljivo odražal vsebino in pomen, ki ga čutimo (ali res?) v angleškem izvirniku in skrivanje za ohlapno tujko, ki je očitno večpomenska (SSKJ ima za socialen štiri razlage, Slovar tujk pa tri) in se zgleduje po izvirniku ter tako daje vtis "avtentičnosti" termina.

Pomislek kolega Franca o tem, zakaj so že v angleščini uporabili social (media, network, networking) in ne česa drugega, se je pred časom za hip postavil tudi meni, zato sem se še toliko bolj z veseljem obrnil po pomoč na tri za angleški jezik pomembne vire. British National Corpus, ki vsebuje okrog 100 milijonov besed, je zabeležil pogostost pojavljanja besed takole: social - 38.795, sociable - 171 in societal 206. Social se pojavlja zelo pogosto, s 199. mestom se uvršča celo med prvih dvesto najpogostejših besed! Dosti slabše se odrežeta societal (šele 19.111. mesto) in sociable (21.168. mesto) ter tako že padeta v "dolgi rep" frekvenčne razporeditve besed:

Oxford English Dictionary je dovolj jasen in informativen glede našega vprašanja po slovarski plati. Nedvoumno pokaže, da je beseda social tudi v angleščini pomensko zelo bogata in razvejana (lahko je celo pridevnik ali samostalnik), na kar kaže 9 razlag in vsaka od njih še s pomenskimi odtenki (kar lahko ob prehodu v druge jezike predstavlja različne ustreznice, od tod tudi naš problem). Podobno je s sociable, ki je v nekaterih primerih sopomenka s social (nanašajoč se na družbo), pogosteje pa bolj naš družaben (ki je rad v družbi, ki se rad zabava), le societal je enostavnejši (samo nanašajoč se na družbo). Časovno opredeljuje skupino pomensko sorodnih pojmov Historični tezaver Oxfordskega slovarja z označbo prve evidentirane zapisane omembe takole:

civil c1443 - Of or relating to citizens or people who live together in a community; relating or belonging to members of a body politic.
social 1579 - Of or relating to society, as social background, social climate, social duty, social fabric, social issue, social question, social virtue, etc.
sociable 1641 - Of, for, or relating to society; social.
civic 1655 - Of, belonging to, or relating to a citizen or citizens; of or relating to citizenship or to the rights, duties, etc., of the citizen; befitting a citizen.
societal 1843 - Of or relating to society.
societary 1844 - Of, relating to, or concerned with society; social.

Zelo podobno sliko kaže infografika Google Books Ngram Viewer, ki se opira na analizo skeniranih gradiv Google Books. Na prvem grafu je zelo jasno razmerje med pogostostjo, saj sta sociable in societal desno spodaj komaj opazna in relativno nova, social pa je dokaj pogost že stoletja. Na naslednjih grafih je očitna razlika v časovni prisotnosti besed, sociable v zadnjih dveh stoletjih skoraj enako prisoten ves čas, societal pa se je povzpel šele v zadnji četrtini prejšnjega stoletja. Glede grafov opozarjam, da se oznake na oseh zaradi večje preglednosti zelo razlikujejo (časovna lestvica in število!).

Oxfordski slovar vsebuje tudi nam zanimive in pomembne sestavljenke z razlagami:
social media n. websites and applications which enable users to create and share content or to participate in social networking.
social network n. a system of social interactions and relationships; a group of people who are socially connected to one another; (now also) a social networking website; the users of such a website collectively; cf. social networking n.
social networking n. the use or establishment of social networks or connections; (now esp.) the use of websites which enable users to interact with one another, find and contact people with common interests, etc. (freq. attrib.).

Njihovo pogostost pojavljanja v besedilih in časovno prisotnost ilustrirajo prikazi iz Google Books Ngram Viewerja:

Namesto zaključka:
Povsem se strinjam s kolegom Francem, da nobeden od treh slovenskih sinonimov (utemeljeno je razmišljanje, da niso sopomenke!) ni povsem ustrezen, menim pa, da pa ima vsak od njih svojo pomensko "nišo" in prostor pod soncem. To je jasno razložila tudi dr. Nataša Gliha Komac v svojem mnenju Socialna, družbena in družabna omrežja (na spletišču Lektorskega društva Slovenije), zato jo ponovno citiram: " . . . S stališča terminologije . . . je pridevnik socialen zaradi svoje večpomenskosti problematičen, "rešitev" pa omogoča že slovarska sugestija možne zamenjave v pomenu nanašanja na družbo, tj. s pridevnikom družben.
Pridevnik družben je veliko bolj "enoumen" in kaže na navezavo na samostalnik družba, kot lahko glede na različne slovarske pomene razumemo . . . skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov, skupino ljudi, ki jih družijo skupni interesi, ali podjetje z več solastniki ali delničarji. Slovarski pomeni samostalnika družba in iz njega izpeljani pridevnik družben tako prekriva različne »namene« povezovanja v spletna omrežja.
Še najmanj nedvoumna je zveza družabna omrežja, ki je najpogosteje povezana z navezovanjem družabnih stikov . . . in jo kot tako lahko razumemo kot podvrsto [poudaril J.K.] socialnih (v širšem pomenu) oz. družbenih omrežij, ki služijo tudi drugim namenom, npr. politični propagandi in oglaševanju, združevanju za doseganje širših družbenih ciljev in sprememb."

Zakaj ne družabno omrežje?

Glede na nekatere reakcije na moj zadnji zapis o socialnih omrežjih (Družbena omrežja) in dokaj razširjeno mnenje, da je treba angleški pridevnik social prevajati v slovenski družaben in ne družben (torej: social networking = družabno omrežje, s čemer se pa jaz ne strinjam!), kar sicer res potrjujejo primeri kot so social drinking, social event, social meeting, social life ipd., sem na hitro naredil enostaven preizkus. V znanem besedilnem korpusu angleškega jezika British National Corpus, ki vsebuje nad 100 milijonov besed, sem poiskal besedne pare, ki se začnejo s pridevnikom social in ki se v besedilih pojavljajo vsaj dvajsetkrat. Okrog 270 sem jih našel, ker pa so se nekateri podvajali (edninska in množinska oblika), sem podvojene izločil in pristal na 215 besednih parih, ki jih prikazuje spodnja razpredelnica. Podtaknil sem jih Googlovemu prevajalniku, zavedajoč se seveda, da bodo prevodi včasih tudi napačni in/ali vsaj nekoliko nerodni. Rezultat je bil (vsaj zame) povsem pričakovan – družaben se pojavi petkrat, družben 71-krat, preostalo pa ostaja tujka socialen. Preizkus res ni natančen, vendar so razlike signifikantne in tudi pregled v tabeli zajetih angleških izrazov ob poizkusu prevajanja oz. iskanju slovenskega ustreznika hitro in "kar tako na pamet" pokaže, da je rezultat dovolj kredibilen.

Amebisov Presis je prestavljal v slovenščino povsem drugače. Skoraj dosledno je ostajal pri tujki socialen, samo štirikrat uporabi družben in le enkrat samkrat družaben (in to prav tukaj obravnavana družabna omrežja!!!, ki mi niso všeč).

Angleški izraz social je treba v sestavljenih terminih prestavljati v slovenščino smiselno in glede na kontekst oz. ustaljeno frazeologijo in ne po avtomatizmu, torej kot družben (npr. social differences – družbene razlike, social sciences – družbene vede ipd.), družaben (social event – družabni dogodek, social evening – družabni večer ipd.) ali socialen (social worker – socialni delavec, social security – socialna varnost ipd.). V primeru socialnih omrežij gre za druženje (ang. socializing), družbene skupine, kroge, interese, povezovanje, odnose, vloge, procese, pojave, ipd. in samo v določenih okoliščinah za družabnost. Zato menim, da je poimenovanje družbena omrežja ustreznejše, vzporedno pa lahko uporabljamo tudi sopomenko socialna omrežja.

Tako jezikovno rabo v praksi odraža tudi izbor ključnih besed, uporabljenih v treh izbranih katalogih, pri čemer se zavedam, da se nekateri zadetki med katalogi pokrivajo:

	socialna omrežja	družbena omrežja	družabna omrežja
Cobibov Opac	311	606	24
od tega v repozitoriju Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru (DKUM)	27	5	2
repozitorij Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)	2	29	0

Hvaležen sem vsem, ki ste se odzvali na moje prvo pisanje in se z menoj strinjali ali pa me skušali potegniti za ušesa in mi dokazovati, da se motim; oboje je doprineslo k dodatni osvetlitvi problema, jezikovne rabe in razmišljanja govorcev. Posebej pa se zahvaljujem Tomažu za obširno in dokumentirano mnenje ter predvsem tudi za povezave na zanimive razprave izven naših krogov.
O tem, Ali so družabna ali družbena omrežja?, se je pred slabim letom spraševala skupina strokovnjakov za splet in spletne medije na družbenem omrežju LinkedIn (ki prav gotovo ni družabno!), zelo zanimiva in argumentirana pa je objava Socialna, družbena in družabna omrežja (na spletišču Lektorskega društva Slovenije) izpod tipkovnice doc. dr. Nataše Gliha Komac, znanstvene sodelavke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU in raziskovalke pri Novem slovarju slovenskega jezika. V celoti navajam zaključni del njenega prispevka:

"Kaj svetovati? Priporočam uporabo zveze družbena omrežja, saj je ta denotacija najbolj enoumna (torej v skladu z načeli terminološkosti) in nevtralna, saj med drugim »pokriva« tako družabna kot tudi socialna omrežja v ožjem pomenu (v smislu opore, socialne varnosti ipd.), čeprav razširjenost rabe očitno govori v prid poimenovanju socialna oz. družabna omrežja. Z družbenimi omrežji se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja (v širšem pomenu), hkrati pa sledimo slovenski komunikološki stroki, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem spletnih omrežij, ki angl. social (communication, interaction ali media) dosledno prevaja kot družben.
Vloga omrežij skozi čas se spreminja in zato je na mestu, da tem spremembam sledi tudi jezik. Prvotna vloga spletnih omrežij je bila verjetno družabnost, kot lahko razumemo spoznavanje in druženje posameznikov ter izmenjavo informacij nejavnega značaja, in v tem primeru zadošča poimenovanje družabna omrežja. Sčasoma so zaradi možnosti vzpostavljanja neposredne večsmerne komunikacije z različnimi naslovniki in javnostmi prerasla zasebnost, postala so pomemben del širše družbene komunikacije in svojevrsten družbeni medij, kjer lahko sodelujoči uresničujejo zelo različne sporočanjske cilje: se zgolj zabavajo, posredujejo ali izmenjujejo mnenja in informacije, nagovarjajo potencialne kupce in volivce ter oglašujejo … Slovenski jezik s svojo raznolikostjo omogoča poudarjanje različnih namenov in rab. Družbena omrežja tako pokrivajo »različne družbene rabe« in delujejo kot družbeni mediji, družabna in socialna omrežja pa lahko uporabljamo za poimenovanje oz. poudarjanje specifičnih namenov družbenih omrežij."

---

Izpis iz angleškega besedilnega korpusa - 215 besednih parov s pridevnikom social - kako bi jih prevedli?

social action social activity social actors social administration social affairs social analysis social anthropologist social anthropology social arrangements social aspects social attitudes social awareness social background social behaviour social being social benefit social care social causes social centre social change social chapter social characteristics social charter social christian social circle social circumstances social class social climate social closure social club social cohesion social collectivities social committee social composition social concern social conditions social conflict social conscience social consciousness social consequences social construction social contact social context

social contract social control social convention social cost social criticism social customs social darwinism social deixis social democracy social democrat social democratic social deprivation social determination social development social differences social differentiation social difficulties social dimension social disadvantage social disorder social distance social distress social division social education social effects social engineering social environment social evening social event social evolution social existence social expectations social expenditure social experience social explanation social fabric social facilities social factors social field social forces social formation social forms social function

social fund social gathering social goals social group social groupings social harmony social hierarchy social historians social history social housing social identity social impact social implications social inequality social influences social injustice social inquiry social insects social institution social insurance social integration social interaction social intercourse social interest social isolation social issue social justice social knowledge social ladder social learning social legislation social life social marginal social market social matters social meaning social mobility social morality social movement social nature social need social network social norms

social occasion social order social organisation social organization social organizations social origins social phenomena social phenomenon social planning social policy social position social power social practice social pressure social problem social process social product social production social profile social programme social progress social protection social provision social psychological social psychologists social psychology social purity social purpose social rank social realism social reality social reasons social reform social relations social relationship social representation social reproduction social research social researchers social responsibility social revolution social rights social role

social rules social scale social scene social science social sciences social scientific social scientist social secretary social security social service social setting social side social significance social situation social skills social solidarity social stability social standing social status social stigma social strata social stratification social structure social studies social support social survey social system social tension social terms social theorists social theory social thought social ties social transformation social trends social union social unit social unrest social value social welfare social work social worker social world

Družbena omrežja

Družbeni mediji (ang. social media) so nova oblika spletnih medijev, ki se od tradicionalnih razlikujejo predvsem zaradi posebnih značilnosti, ki omogočajo mnogo večjo in bolj prilagodljivo povezanost med uporabniki. Te internetne storitve, ki delujejo na ideoloških in tehnoloških temeljih spleta 2.0, omogočajo ustvarjanje in izmenjavo uporabniških vsebin, so vsesplošno dostopne in omogočajo prilagodljive tehnike komuniciranja, s katerimi lahko uporabniki delijo mnenja in izkušnje, mednje pa prištevamo bloge, mikrobloge, podcaste, videocaste, wikije, forume, družbene zaznamke, socialna omrežja in drugo. (povzeto po Wikipedia).

Z bliskovitim naraščanjem popularnosti in milijoni mladih in manj mladih uporabnikov teh storitev so prišla k nam številna angleška poimenovanja kot social media, social network, social networking in še nekatera, ki smo jih v slovenščino prenesli v različnih oblikah – socialno omrežje, družbeno omrežje, družabno omrežje pa tudi različice z mreža. Svoje je k popularnosti in razširjenosti teh izrazov zagotovo dodal tudi film Socialno omrežje: Zgodba o Marku Zuckebergu in Facebooku, pogosto poimenovanem tudi ideja tisočletja. Marsikdo je v zadregi, katero od različic bi kazalo uporabiti, razplamtele pa so se tudi razprave za in proti. Te se vrtijo predvsem okrog izbire ustreznega in/ali neustreznega pridevnika - socialen, družaben, družben (npr. objava na blogu Socialna, družbena, ali družabna omrežja). V praksi je raba zelo različna in nedosledna. V Korpusu bibliotekarstva obravnavana besedila uporabljajo predvsem termina socialno omrežje, socialno mreženje (76, 1) in le redkeje družbeno omrežje, družbeno mreženje (5, 4) oziroma družabno omrežje, družabno mreženje (3, 1). V Googlu je slika povsem drugačna, saj močno prevladuje družabno omrežje (okrog 1.130.000), sledi socialno omrežje (okrog 900.000) in najnamj pogosto družbeno omrežje (okrog 680.000). S temi termini se ukvarjata tudi Bibliotekarski terminološki slovar in Islovar, vendar je v obeh primerih to še delovno gradivo, ki čaka ponovno redakcijo in usklajevanje. Slovenska Wikipedija uporablja socialna omrežja in družbeni mediji, vendar je tudi sestavek o družabni programski opremi.

V razpravi okrog rabe pridevnika bi rekel takole: tujka socialen me ne moti in je v tem kontekstu povsem ustrezna, dal pa bi vendarle prednost slovenski besedi, torej sopomenki družben, vendar ne "družaben". Strinjam se s piscem zgoraj omenjenega članka/bloga in drugimi zagovorniki te odločitve, da gre za družbeno povezovanje ljudi, družbene odnose med njimi in ne zgolj za zabavo, tako npr. LinkedIn, Academia ipd. res niso družabna pač pa družbena omrežja! Glede nosilne besede mreža – omrežje pa je mogoče ločevali mrežo kot sistem povezav in odnosov med ljudmi (od tod tudi družbeno mreženje), omrežje pa kot tehnološko komponento, storitev, medij. Na teh izhodiščih temeljijo naslednji termini in razlage:

družabna mreža - neustr., gl. družbena mreža družabno omrežje - neustr., gl. družbeno omrežje družbena mreža - (angl. social network) skupina ljudi, ki jih povezujejo skupni interesi, aktivnosti in navadno komunicirajo na družbenem omrežju; sin. socialna mreža; prim. družbeno omrežje družbeno omrežje - (angl. social networking) spletne storitve, katere glavni namen je omogočanje in vzpodbujanje družbenih stikov in družabnosti med posamezniki s podobnimi zanimanji, aktivnostmi, npr. Facebook, Twitter; sin. socialno omrežje; prim. družbena mreža socialna mreža - gl. družbena mreža socialno omrežje – gl. družbeno omrežje

Kaj pa vi uporabljate za "social network(ing)"? Se strinjate z zgornjim predlogom?

Wikipedia prinaša izčrpen abecedni seznam z značilnostmi velikega števila spletnih strani različnih družbenih omrežij.

Znanstveni sestanki

Strokovno posvetovanje ZBDS Maribor 2011

Kongres smo slovenski knjižničarji že imeli na Bledu 2007

Tokrat ponovno nekaj besed o tematiki, ki je bila lansko jesen že obravnavana v objavi Simpozij, kongres, posvetovanje. Izrazi kongres, konferenca, konvencija, sestanek, sestanek, simpozij, seminar, panel, panelna diskusija, okrogla miza, posvet, posvetovanje, srečanje, zasedanje, zborovanje, delavnic, kolokvij, dnevi . . . in še kaj, pogosto ozaljšano še z določilom znanstveni, strokovni, mednarodni, tradicionalni, (vsako)letni, bienalni ipd., opisujejo organizirane oblike srečavanja, zbiranja ljudi s podobnimi interesi (navadno izobraževalnimi, strokovnimi, političnimi ipd.), predvsem zaradi izobraževanja, izmenjave in/ali usklajevanja mnenj, izkušenj, sprejemanja odločitev, zaključkov. Pomenska razlika med njimi je lahko velika in jasna (npr. kongres : okrogla miza), manjša in pogosto po krivici zabrisana ali celo zlorabljena (npr. seminar : delavnica), lahko pa je ni ali je navadno ne opazimo (npr. kongres : konferenca). Razlikovanje med njimi oz. izbor določenega izraza je pogosto stvar dogovora v okolju, kjer se dogaja (politične stranke imajo npr. navadno kongrese, lahko tudi konvencije, znanstveniki znanstvene sestanke, simpozije pa imajo znanstveniki, strokovnjaki, umetniki ipd.), vedno seveda raje tujko in ne slovenskega izraza. ARRS se v svojem Pravilniku o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti na primer rešuje z generičnim izrazom "znanstveni sestanek", čeprav v besedilu kasneje uporablja tudi konferenco in kongres:

(8) Znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki je namenjen izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so plod lastnega raziskovalnega dela znanstvenikov. Znanstveni sestanek po tem pravilniku je tudi sestanek, ki je namenjen prenosu temeljnih znanstvenih spoznanj v aplikacijo in tehnološki razvoj. (9) Mednarodni znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki poteka v slovenskem jeziku (prvi jezik) in vsaj v enem izmed tujih jezikov (drugi jezik), ima mednarodni programski odbor in na katerem je od aktivnih udeležencev z referati in vabljenimi predavanji vsaj polovica udeležencev iz tujine.

Iz latinščine prihajajoče tujke konferenca, kongres in konvencija imajo etimološko gledano dokaj podobno pomensko izhodišče, sestavljene so iz predpone s pomenom "skupaj" (lat. com, cum) in glagolske oblike s pomenom "zbrati, priti, hoditi", lat. gredi (kongres), ferre (konferenca), venire (konvencija) in vse prinašajo s seboj pomen zbiranja, shajanja, sestajanja ljudi z interesi, cilji, ki jih družijo. Bolj zabaven je simpozij, ki ga je latinščina prinesla iz grščine, kjer je imel pomen pojedina, popivanje (sic!), torej zbiranje, sestajanje z namenom razpravljati v prijetnem okolju.

Natančno razlikovanje med nekaterimi poimenovanji tovrstnih sestankov ni mogoče in je zagotovo stvar okolja, stroke, kjer se uporablja, pogosto tudi tradicije stroke ali združenja. Slovenski knjižničarji s(m)o imeli v svoji petinšestdesetletni zgodovini organiziranega delovanja in sestajanja poleg občnih zborov društva, ki so organizacijska oblika zbiranja, v začetku zborovanja (npr. Zborovanje slovenskih knjižničarjev v Kopru 1961), potem posvetovanja (npr. Posvetovanje in občni zbor slovenskih knjižničarjev, Novo mesto, 1965) in strokovno posvetovanje (npr. Strokovno posvetovanje slovenskih knjižničarjev v Radovljici, 1968), kar se je ohranilo do današnjih dni, samo enkrat se je pojavil kongres (Kongres slovenskih knjižničarjev, Bled 2007), pa še to samo na različnih napisih (glej sliko levo spodaj), v zborniku pa je opredeljen kot strokovno posvetovanje. Simpozij se pojavlja le redko (npr. Simpozij o knjižničarstvu, 1978, in Mednarodni simpozij ob 60-letnici mladinskega knjižničarstva v Sloveniji, 2008). Sekcije ZBDS so doslej poimenovale svoja srečanja posvetovanje, strokovno posvetovanje, srečanje in strokovno srečanje.

V vrstah slovenskih knjižničarjev se že nekaj časa oglašajo pobude za spremembo poimenovanja knjižničarskih srečanj, zato je Bibliotekarska terminološka komisija poskusila pripraviti izbor in primerjalno razlago nekaterih od teh poimenovanj, kar nikakor ni bila lahka naloga. To je razvidno tudi iz nekaterih razlag, ki ne kažejo niti dovolj velike in značilne razlike niti dovolj velike podobnosti za sopomenke (npr. posvet : posvetovanje, posvetovanje : strokovno posvetovanje). O tem bo govora tudi na ZBDS-jevem dnevu za strokovna vprašanja 6. junija v Mariboru.

sestanek – srečanje določene interesne skupine ljudi, predstavnikov stroke, stranke, na katerem se o nečem razpravlja, dogovarja, sklepa znanstveni sestanek - sestanek z znanstveno vsebino, programom, prispevki pa so navadno objavljeni v zborniku zborovanje – dogodek, pri katerem večja skupina ljudi, navadno članov neke organizacije, gibanja, razpravlja o čem, izraža kaj posvet – strokovni pogovor interesne skupine ljudi o kaki stvari, problemu z namenom, da se pride do skupne rešitve, zaključka (strokovno) posvetovanje – strokovni pogovor interesne skupine ljudi, določene stroke, znanstvene discipline o kaki stvari, problemu z namenom, da se pride do skupne rešitve, zaključka konferenca – sestanek, na katerem funkcionarji in/ali predstavniki določene stroke, združenja, stranke razpravljajo o kaki pomembni stvari strokovna konferenca – sestanek, na katerem funkcionarji in/ali strokovnjaki določene stroke razpravljajo o kaki za stroko pomembni stvari znanstvena konferenca – sestanek, na katerem strokovnjaki določene stroke, znanstvene discipline razpravljajo o kaki strokovni, znanstveni tematiki simpozij – sestanek, na katerem strokovnjaki določene stroke, znanstvene discipline razpravljajo, se posvetujejo o vnaprej določeni, navadno aktualni temi kongres – sestanek zastopnikov organizacije, stranke, združenja, znanstvene discipline, navadno v državnem ali mednarodnem merilu, na katerem poteka razprava o stopnji razvoja obravnavane panoge, in ker je po pristojnosti najvišji organ, so sprejeti sklepi obvezujoči konvencija – sestanek predstavnikov interesne skupnosti, stranke o uveljavljanju ustaljenih, splošno priznanih pravilih ali navadah zborovanje - dogodek, pri katerem večja skupina ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, razpravlja o čem, izraža kaj panel - posvet načrtno izbrane skupine strokovnjakov o delovnih, raziskovalnih načrtih

Kaj predlagate vi za poimenovanje strokovnih srečanj Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in njenih sekcij?