petek, 30. september 2011

Enkratnice


© izklop.com
Namen tokratnega prispevka je praktičen in ilustrativen prikaz uporabe ene od možnosti, ki jih daje besedilni korpus v slovaropisju, v našem primeru za urejanje in dopolnjevanje Bibliotekarskega terminološkega slovarja.

Enkratnica ali hapax legomenon (gr. (kar je bilo) rečeno samo enkrat; mn. hapax legomena) je beseda, ki se v določenem besedilu ali pri določenem avtorju pojavi samo enkrat. (Wikipedia). Termin je, kot mnoge druge, (menda) uvedel dr. J. Toporišič (čeprav navaja njegova Enciklopedija slovenskega jezika, 1992, še termin "enkratna beseda"), ali pa morebiti dr. Peter Weiss ob eni od disertacij o analizi slovenskih besedil. Pomen enkratnic je različen glede na okolje, v katerem se pojavljajo. Pri prevajanju, predvsem starejših besedil, lahko povzročajo glavobol, ker jih je težko ali skoraj nemogoče prevesti, saj njihovega pomena ni mogoče ugotavljati s primerjavo besedil, ki bi to besedo prav tako vsebovala (prav primerjava vzporednih besedil v treh jezikih na kamnu iz Rosette je omogočila dešifriranje hieroglifov!). Nekateri literarni zgodovinarji se opirajo na enkratnice pri ugotavljanju avtentičnosti starejših besedil in potrjevanju ali zavračanju avtorstva (znan primer so besedila W. Shakespearja). Pri podatkovnih zbirkah so enkratnice največkrat balast in nezaželene, zato jih nekateri sistemi pri indeksiranju izločijo, ker praviloma nimajo teže pri opisovanju vsebine niti velike vrednosti za poizvedovanje (malo verjetno je, da se bo kdo spomnil prav te besede za poizvedovanje), po drugi strani pa obremenjujejo indekse in s tem povečujejo odzivne čase. V besedilnih korpusih pa so pogosto predmet raziskovanja.

V prispevku Blokirane besede je bilo govora o najpogostejših besedah, ki jih je evidentiral Korpus bibliotekarstva, tokrat pa namenjam objavo tistim na drugem koncu porazdelitvene krivulje, to je enkratnicam, besedam s pogostostjo ena. Korpus bibliotekarstva, ki vsebuje sedaj okrog 1,8 milijona besed iz 234 slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedil, je namenjen predvsem proučevanju bibliotekarske terminologije, kot se uporablja v teoriji in v praksi, s tem pa tudi evidentiranju izrazja, ki sodi v terminološki slovar in tam še ni zajeto. Za tako proučevanje so zanimive tudi enkratnice, ki jih je potrebno prej temeljito presejati in izbrati le tiste zanimive in pomembne, ki pa se merijo prej v promilih kot v odstotkih izplena. Te izbranke lahko prihajajo z ožjega strokovnega področja, kjer je malo strokovnjakov in/ali literature, pogosto so to manj uporabljane sopomenke ali pa novosti, ki se v literaturi še niso uveljavile. So pa lahko tudi dober vir za iskanje zatipkanih besed, seveda samo tistih, ki so res zatipkane, ne pa posledica disleksije ali neznanja (te se praviloma ponavljajo).

V besednih indeksih Korpusa bibliotekarstva je evidentiranih kot enkratnica 38.413 "besed" v najširšem pomenu (torej delov besedila, ki so na obeh koncih zamejeni s presledkom, zato sodijo sem tudi števila, z OCR slabo prepoznane"packe", deli slabo deljenih besed ipd.). Kazala sem se lotil s slovaropisno ambicijo najti nekaj manj znanih ali novih besed, ki jih še ni v slovarju. Za pokušino sem uporabil kar krna najpogostejših ali najpomembnejših (?) terminov: knjižni* (-ca, -čni, -čar, -čarski, -čarstvo ipd.) in biblio* (-tekar, -tekarstvo, -tekarski, -grafija, -grafski, -metrija ipd.). Rezultati so bili presenetljivo zanimivi in predvsem tudi koristni, to je uporabni za dopolnjevanje slovarja. Namenoma navajam cel iskalni izraz, če bi koga od bralcev zamikalo ponoviti kaj podobnega za druge besede.

Ker gre za uporabo frekvenčnega kazala, je treba v iskalnem vmesniku označiti okence Besedno iskanje.

fr=1 in be:knjižni* - 121 zadetkov
fr=1 in be:biblio* - 110 zadetkov
Prikaz rezultatov ; v treh korakih si je potem mogoče ogledati ožje sobesedilo izbrane besede (po 45 znakov pred besedo in prav toliko za njo), širše sobesedilo (tri povedi) ali celoten dokument na strežniku, kjer je objavljen.
(fr = frekvenca; be = beseda; in = Boolov operator (konjunkcija); = relacijski operator enakosti; : relacijski operator "vsebuje")

Kot je bilo že omenjeno, so enkratnice predvsem "nepotrebne" ali celo nezaželene besede, med njimi je mnogo takih, ki so nastale kot napaka pri indeksiranju (nenavadno deljene besede, oznake za opombe, ki so stične z besedo ipd.), pri branju besedila (pdf datoteke različnih verzij in kodiranj), zaradi težav pri prepoznavanju skeniranih besedil (OCR), zatipkane besede pa tudi imena in blagovne znamke. Tu žal računalnik več ne pomaga in čez seznam je treba "ročno". In splačalo se je! Iz prve pozvedbe sem kot zanimivost označil in izbral dve besedi:
       geoknjižnica
       kiberknjižničar
Iz drugega seznama pa dvanajst:
       biblioandragoški
       biblioblogosfera
       bibliodementia (gr.)
       bibliokomunikacija
       bibliološki
       bibliopola (gr.)
       Bibliotekarček
       bibliotekarskobibliografski
       bibliourica
       nebibliotekar
       podbibliotekar
       sobibliometričen

Ta nabor bo lahko osnova za razpravo redaktorjev slovarja, ki bodo presodili slovarsko vrednost in pomembnost posameznih terminov, poiskali morebitne sopomenke ali člane istega frazeološkega gnezda in termine uvrstili med slovarska gesla, ali pa jih kot nepotrebne zavrgli.

sobota, 24. september 2011

Evropski dan jezikov - 26. september


V Evropski uniji je triindvajset uradnih in delovnih jezikov: angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina. V državah članicah unije se poleg 23 uradnih jezikov govori še najmanj 60 regionalnih jezikov in jezikov manjšin, ki jih govorijo pripadniki avtohtonih evropskih skupnosti, jeziki priseljencev iz drugih držav in celin. Tokovi globalizacije in priseljevanja še dodatno prispevajo k široki paleti jezikov, saj naj bi se po nekaterih ocenah v Evropi govorilo 175 različnih jezikov. V 47 državah Evrope živi okrog 800 milijonov prebivalcev.

© European Day of Languages

Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2001 s pobudo za evropsko leto jezikov želela opozoriti prav na to neverjetno jezikovno bogastvo. 26. september je z letom 2001 postal praznik evropskih jezikov, ki ga odtlej vsako leto praznujejo države Evrope. Na stotine dejavnosti je prebivalcem Evrope predstavilo bogastvo jezikovne različnosti in pomen učenja jezikov. Jeziki so vezivo evropskega povezovanja, zato se pobuda nadaljuje z evropskim dnevom jezikov. Njegov namen je opozoriti na pomen večjezičnosti v Evropi, ohranjati jezikovno in kulturno različnost in spodbujati učenje jezikov v šoli in zunaj nje.

Ta dan se v evropskih državah odvijajo stotine različnih prireditev, ena takih bo pri nas npr. Jezikovna tržnica 2011 - Znanje jezikov nas združuje. Več o prireditvah pri nas v novicah STA.

Po podatkih Statističnega urada RS tretjina prebivalcev Slovenije govori 3 ali več tujih jezikov, vsaj en tuji jezik govori 92 % slovenskih prebivalcev. Slovensko govorijo tudi na Švedskem in na Cipru. Za 9 % prebivalcev Slovenije pa je slovenščina tuji jezik.


Berite in poslušajte besedilo v evropskih jezikih (izberite jezik v levem meniju in vključite zvočnike).

nedelja, 18. september 2011

Korpus bibliotekarstva je dosegel popolno funkcionalnost

© Altorientalistik
Natančno dva meseca je trajalo, da se je Korpus bibliotekarstva iz svojih zametkov razvil v povsem delujoč sistem z vsemi funkcijami, kot je bil načrtovan. Namenjen je analizi slovenskih bibliotekarskih strokovnih in znanstvenih besedil in v njih uporabljnih terminov, predvsem pa kot učinkovito orodje za dopolnjevanje Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Korpus omogoča različne oblike iskanja in prikaza besed in besednih zvez v ožjem ali širšem sobesedilu ter izdelavo seznamov in kazal po meri za analize in primerjave.

Že v tej začetni fazi vzpostavitve je dosegel korpus občudovanja vreden obseg, predvsem pa zadovoljivo delujejo tudi že vse predvidene funkcije. Vsebuje več kot 1,8 milijona besed, črpanih iz 234 krajših ali daljših besedil. To so 4 doktorske disertacije, 19 magistrskih del, 8 diplomskih del, 79 člankov iz novejših letnikov strokovne revije Knjižnica, 31 člankov iz revije Organizacija znanja, 21 izbranih člankov Knjižničarskih novice, 59 prispevkov iz zbornikov, 3 starejši strokovnoinformativni članki in 10 monografskih publikacij. Vsa navedena dela so bila objavljena v elektronski obliki, večina izvorno digitalnih oz. vzporednih tiskani izdaji, nekaj pa tudi digitaliziranih. Poudarek je na zajemu besedil, objavljenih v zadnjem desetletju, glede na možnosti pa kdaj tudi starejša. Selektivni seznam potencialno zanimivih besedil obsega še okrog 400 enot, s katerimi bomo v prihodnje dopolnjevali korpus glede na časovne možnosti.

Upoštevanje avtorskih pravic: Zajeta besedila niso v korpusu dostopna niti v izvirni obliki niti v celoti, za uporabnike so izdelane le hipertekstne povezave na izvirno objavo (npr. dLib.si, arhiv revije Knjižnica ipd.). Besedila so uporabljena samo za izdelavo kumulativnih statističnih kazalcev jezika, npr. za sezname besed ali besednih zvez s pogostnostjo, in v konkordančnih seznamih, vendar tudi tam le v obliki ožjega citata ne več kot treh povedi - tekoče povedi, povedi pred njo in povedi za njo. Korpus torej ne posega v avtorske pravice piscev besedil ali založnikov. Kjer prispevki niso prosto dostopni, je zato povezava narejena samo na naslovno stran časopisa (npr. Knjižničarske novice), kadar je zbornik objavljen v eni sami datoteki, je za vsakega od prispevkov povezava na celoten zbornik.

Korpus je javno dostopen, zato upamo, da bo koristil tudi strokovnim kolegom bibliotekarjem pa tudi študentom bibliotekarstva in morebiti kakšnemu jezikoslovcu, terminologu ali slovaropiscu iz drugih logov.

Funkcije in kako se uporabljajo

Uporabniške nastavitve

črk na levi strani in črk na desni strani
Nastavitev dolžine prikazanega ožjega sobesedila pred iskano besedo in za njo.

Izpiši enot na stran, prvi zadetek št.
Nastavitev dolžine strani izpisa zadetkov in zaporedne številke zadetka, kjer naj izpis začne.

* A/a
Omogoča omejevanje iskanja konkordanc glede na veliko/malo začetnico. Iskanje sicer ne razlikuje med velikimi in malimi črkami, kljukica v okencu pa pomeni poizvedbo z iskalnim nizom, pisanim samo z malo začetnico (npr. knjižnica, Knjižnica); primer iskanja s kljukico in brez kljukice.

Besedno iskanje po celih besedah   
Standardno iskanje (kljukica) poteka samo natančno po vpisanem nizu znakov kot zaključeni celoti – besedi (knjiga). Brez kljukice poteka iskanje po tem nizu, ki je lahko tudi del besede (knjiga). Nastavitev velja za besedno iskanje, iskanje po parih, trojčkih, četverčkih in peterčkih.

Iskalni razpon

Standardno poteka iskanje po vseh besedilih (označena je izbira "celotni korpus"). Z izbiro v okencih je mogoče izbrati (omejiti) iskanje po besedilih samo enega tipa ali več tipov dokumentov hkrati. V tem primeru je treba izključiti izbiro Celotni korpus.

Postopek

  • Konkordance - iskanje in prikaz besed v sobesedilu z navedbo vira.
    • Iskalni izraz
      • Standardno poteka iskanje po vpisanem nizu znakov vključno s presledki in upoštevaje vrstni red besed, ki jih je lahko več.
      • Maskiranje posameznih znakov ni mogoče.
      • Dovoljeno je desno krajšanje vsake od besed z znakom *.
    • Primeri
      knjižničarskega- vse pojavitve besede knjižničarskega
      visokošolskim knjižnicam- vse pojavitve besedne zveze visokošolskim knjižnicam
      knjižnic*- beseda knjižnica v vseh sklonih in številih
      bibliotekar*- besede, ki se začnejo na bibliotekar-
      spletn* katalog*- besedne zveze z obema besedama v vseh sklonih in številih
    • Prikaz zadetkov
      • Standardno se izpiše do 100 zadetkov na stran, nastavitev je mogoče spremeniti. Puščice za listanje po straneh so na dnu izpisa.
      • Konkordančni seznam izpiše 45 znakov pred iskano besedo in 45 znakov za njo; nastavitev je mogoče spremeniti.
      • Na desni strani vsakega zadetka se izpiše kodirana oznaka dokumenta, ki s klikom pokaže sobesedilo iskane besede.
      • Izpišejo se do tri povedi, tekoča poved z iskano besedo, poved pred njo in poved za njo. Nad besedilom je skrajšan bibliografski opis dokumenta s hipertekstno povezavo do celotnega izvirnega besedila na strežniku, kjer je objavljeno.

  • Besedno iskanje
    • Iskanje ene same besede, dovoljen je levi in/ali desni odrez z znakom *.
    • V rezultatih se izpiše abecedni seznam zadetkov z navedbo pogostosti pojavljanja.
    • V naslednjem koraku je mogoče prikazati vsakega od zadetkov v sobesedilu.
    • Primeri
      *graf*- besede, ki vsebujejo niz graf
      fr>500- besede s pogostostjo nad 500
      fr>100 in be:podat- besede s pogostostjo več kot 100, ki vsebujejo niz podat
      *log- besede, ki se končujejo na log
      do=20- 20 črk dolge besede

  • Iskanje po pogostih besednih parih
    • Iskanje ene ali obeh besed v besednem paru besede, dovoljen je levi in/ali desni odrez z znakom *.
    • Znak * lahko nadomešča tudi celo besedo.
    • V rezultatih se izpiše seznam besednih parov, v katerih se iskana beseda pojavlja.
    • Seznam je urejen padajoče po pogostosti pojavljanja.
    • Primeri
      vmes*- ena od besed se začne z vmes
      * bralnik- druga beseda je bralnik
      *i katalog- katalog, ki ima spredaj besedo na -i

  • Iskanje po pogostih besednih trojčkih . . . četverčkih . . . peterčkih
    • Iskanje ene ali več besed v besednem trojčku (četverčku, peterčku), dovoljen je levi in/ali desni odrez z znakom *.
    • Znak * lahko nadomešča tudi celo besedo.
    • V rezultatih se izpiše seznam besednih trojčkov (četverčkov, peterčkov), v katerih se iskana beseda pojavlja .
    • Seznam je urejen padajoče po pogostosti pojavljanja.
    • Primeri
      javni * katalog- trojčki, ki vsebujejo javni katalog, vmes je še ena beseda
      uporabniki * * *- četverčki, ki se začnejo z besedo uporabniki
      * OA * * *- peterčki, v katerih je beseda OA in ena beseda spredaj, zadaj pa tri
    POZOR: Iskanje po trojčkih, četverčkih in peterčkih (posebno z uporabo zvezdic) je lahko dolgotrajno!


sreda, 14. september 2011

Blokirane besede

 

© 123rf
Z blokiranimi besedami in seznami blokiranih besed se srečujemo predvsem pri indeksiranju besedilnih podatkovnih zbirk in poizvedovanju po njih. Slovenska izraza sta bila dolgo v senci angleških terminov stopword in stopword list ali kar stoplist, v zadnjem času pa se slovenski termini uporabljajo pogosto in brez občutka sramu . . . Oba sta že zajeta v Bibliotekarskem terminološkem slovarju:
blokírana beséda -e -e ž beseda, ki je zaradi pogostosti ali nepomembnosti izločena
    iz postopkov poizvedovanja, avtomatskega indeksiranja, npr. veznik
seznám blokíranih beséd -a -- -- m popis besed, ki so zaradi pogostosti ali
    nepomembnosti izločene iz postopkov poizvedovanja, avtomatskega indeksiranja
Z blokiranjem besed se filtrira obdelavo besedilnik podatkov, navadno celotnih besedil dokumentov v podatkovnih zbirkah, zato da pri avtomatskem indeksiranju v kazala ne pridejo najpogostejše in za vsebino nepomembne besede. Tak seznam besed, ki so izključene iz iskalnih indeksov, ni rezultat računalniških obdelav, pač pa intelektualnega človeškega dela, saj se seznami od zbirke do zbirke lahko razlikujejo glede na njen namen in vsebino, razumljivo pa seveda tudi glede na jezik dokumentov. Primer seznama blokiranih besed, ki ga uporablja Google za angleški in nekatere druge jezike - krajši seznam vsebuje 174 besed, popolnejši pa že več kot 670. Število besed v takem seznamu je odvisno tudi od jezika, njegove strukture in posebnosti, znano je, da so seznami blokiranih besed angleškega jezika navadno mnogo krajši od slovenskih. V slovenski bibliotekarski literature je moč najti podatek (Dimec, J.: Avtomatsko indeksiranje 1), da sta slovenska strokovnjaka za potrebe svojih raziskav pripravila sezname blokiranih besed s 1593 (Popovič) in 1205 (Dimec) besedami. Urednik zbirke lahko uvrsti med blokirane besede katero koli besedo, primarno pa so to predvsem funkcijske besede. To so besede, ki pogosto nimajo posebnega leksikalnega pomena in služijo za izražanje slovničnih odnosov z drugimi besedami znotraj stavka (za razliko od leksikalnih besed, med katere spadajo samostalniki, glagoli, pridevniki in večina prislovov, ki lahko v podatkovni zbirki postanejo indeksirni izrazi oz. ključne besede). Med funkcijske besede štejemo predvsem veznike, predloge, zaimke, pomožne glagole, člene in členke. (Wikipedija)

Analiza Korpusa bibliotekarstva z nekaj več kot 200 slovenskimi strokovnimi bibliotekarskimi besedili oz. 1,6 milijona besedami (v času priprave podatkov za ta prispevek) je povsem potrdila osnovne teoretične predpostavke o besedilnih korpusih. V korpusu zajete besede se lahko razdeli v tri skupine:

  • zelo pogoste besede, ki pa ne predstavljajo vsebine dokumentov, mednje sodijo tudi funkcijske besede; v tej skupini je razmeroma malo različnih besed, vendar izrazito izstopajo s svojo veliko pogostostjo (absolutni prvak je pomožni glagol biti s 93.896 pojavljanji, sledi mu veznik in (61.115), predlog v (46.315) itd.; opaziti je strm padec pogostosti, zato je petnajsta najpogostejša beseda še zadnja s frkvenco nad deset tisoč),
  • zelo redke besede, ki prav tako ne predstavljajo vsebine dokumentov (med njimi so tudi imena)
  • relativno ozek pas besed v sredini, ki so najpomembnejše nosilke vsebine in v našem primeru morebitni kandidati za vključitev v slovar.
Med tistimi najpogostejšimi so praviloma besede, ki bi jih pri indeksiranju podatkovne zbirke lahko uvrstili med blokirane besede. Korpus te kategorije ne pozna, ker so lahko za analize besedil, primerjavo avtorjev ipd. zanimive vse besede. V ilustracijo navajam dva primera. Dokaj je bil evidentiran sedemkrat, vendar samo v enem besedilu! Beseda namreč se pojavlja v določeni vrsti znanstvenih publikacij dvakrat pogosteje od povprečja, v prispevkih za zbornike pogosteje kot v člankih revije Knjižnica in najredkeje v monografskih publikacijah . . . Pogostost v tem primeru ne pomeni absolutne frekvence, temveč delež v odnosu do vseh besed, izražen v promilih.

V prvi stotniji najpogostejših besed so na primer:

biti
in
v
za
na
ki
da
tudi
pa
z
s
ona
kot
ta
o
pri
ali
lahko
ne
po
v
od
ter
do
iz
imeti
med
še
svoj
drugi
tako
kateri
kar
ves
le
več
že
saj
oziroma
si
naj
bolj
vse
ko

Med 100 najpogosteje evidentiranimi besedami pa so tudi nekatere za bibliotekarstvo pomembne ključne besede, knjižnica je že na 7. mestu, nato si sledijo še gradivo, informacijski, delo, podatek, sistem, uporabnik, tema, področje, knjižničen, informacija, knjiga, vir, zbirka, visokošolski, uporabnikov, znanstven, storitev, program, avtor, revija, raziskovalen, študent, razvoj, rezultat, analiza, dejavnost, vsebina, vprašanje, stran, članek, primer, iskanje, organizacija, dokument, knjižničar pa še ravno zaključuje prvo stotnijo najpogostejših. Pri vseh teh je bilo izračunano absolutno pojavljanje vseh oblik besede, ker je bil izveden postopek lematizacije, to je je proces pripisovanja osnovne (slovarske) oblike besednim oblikam v korpusu. Beseda knjižnica se npr. pojavlja v 21 različnih oblikah (glede na sklon in število, vendar tudi z razlikovanjem velike in male začetnice).


Amebisova Termania poizkusno že išče po Bibliotekarskem terminološkem slovarju, našla je tudi blokirano besedo. Kot je razvidno, je bilo geslo dodano in urejeno že leta 1998.

sreda, 07. september 2011

Simpozij, kongres, posvetovanje

Hetera pleše udeležencem simpozija
(zabave s pojedino). Vulci, okrog 490 pr.n.št.
Vir: Viquipedia
Današnji zapis je vzpodbudila razprava na Facebooku, ki se je razplamtela okrog poimenovanja "posvetovanje" v naslovu Strokovno posvetovanje ZBDS “Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje”. Tam se mnenja o poimenovanju srečanj razhajajo in prav je, da se o tem tudi kaj zapiše in razjasni, pri tem pa seveda nimam niti najmanšeg namena trditi, da imam prav ravno jaz.

Pomen besede, besedne zveze je odvisen od konteksta (namenoma ne uporabljam izraza sobesedilo, ker imam v mislih oboje, tako sobesedilo kot tudi širši okvir razprave, pogovora), prav tako tudi od ravni jezika. V splošnem jeziku ima lahko izraz relativno širok, manj omejen, torej splošen pomen, na ravni stroke pa ima isti izraz kot (strokovni) termin mnogo bolj precizen in s stroko zamejen pomen. Da je stvar še bolj zapletena, ima lahko isti izraz v dveh terminologijah tudi bolj ali manj različen pomen.

Vir: Dave Riley

Naj pojasnim s primeroma:

izrazsplošni jezikbibliotekarska terminologija
knjigavečje število trdno sešitih tiskanih listov tiskana monografska publikacija, ki obsega najmanj 49 strani

izrazv knjigoveštvu, založništvubibliotekarska terminologija
brošurapublikacija v mehki vezavi tiskana monografskapublikacija, ki obsega 5 do 48 strani

Izrazi kongres, konferenca, sestanek, znanstveni sestanek, simpozij, seminar, panel, panelna diskusija, okrogla miza, posvet, posvetovanje, srečanje, zborovanje, strokovno srečanje, delavnica in še kaj opisujejo organizirane oblike srečavanja, zbiranja ljudi s podobnimi interesi (izobraževalni, strokovni, politični ipd.), predvsem zaradi izobraževanja, izmenjave in/ali usklajevanja mnenj, izkušenj, sprejemanja odločitev, zaključkov. Pomenska razlika med njimi je lahko velika in jasna (npr. kongres : okrogla miza), manjša in pogosto po krivici zabrisana (seminar : delavnica), lahko pa je ni ali je navadno ne opazimo (npr. kongres : konferenca). Razlikovanje med njimi oz. izbor določenega izraza je pogosto stvar dogovora v okolju, kjer se dogaja (npr. politične stranke imajo navadno kongrese, lahko tudi konvencije, znanstveniki znanstvene sestanke, simpozije pa imajo znanstveniki, strokovnjaki, umetniki ipd., okrogle mize kdor koli, kadar koli in o čemer koli . . . da ne govorimo o delavnici (najraje kar workshop), ki je v tej skupini najbolj zlorabljeni izraz). Natančno razlikovanje med nekaterimi izrazi je zagotovo stvar okolja, stroke, kjer se uporablja. ARRS se na primer rešuje z generičnim izrazom "znanstveni sestanek", kjer pridevnik določa zelo splošen samostalnik (sestanek je vsako dogovorjeno srečanje dveh ali več ljudi, tudi fant in dekle se dobita na sestanku, čemur smo včasih strokovno rekli "randi" – lepa popačenka in romantične francoske sestavljenke, ki dobesedno prevedena pomeni "pridite, podajte se"). Hvala Martini, ki je na Facebooku v razpravi objavila povezavo na diplomsko delo (Saša Praprotnik: Kongresna dejavnost na svetovnem in slovenskem nivoju, ki vsebuje nekaj definicij (str. 7), vendar so te najverjetneje opredeljene z vidika kongresne dejavnosti (tudi kongresnega turizma, kot kriterij pa upošteva predvsem trajanje in število udeležencev) in ni nujno, da jih bodo vsa okolja "posvojila". Že avtorica sama jih ponekod prilagaja slovenskemu okolju (npr. število udeležencev zmanjša za Slovenijo od 300 na 100 . . .). V splošnem jeziku pa priročnika pravita takole, oba pa dovolj zgovorno pojasnjujeta izvor slavnega in tako čislanega "simpozija":

Veliki splošni leksikon*1 ima zelo kratke in poenostavljene razlage:

  • kongres, splošno: srečanje, zborovanje, zlasti zastopnikov raznih organizacij, držav, znanosti ipd.
  • konferenca [latinsko], posvet, zasedanje, zborovanje; glagol konferirati.
  • simpozij, splošno: znanstveno zborovanje.
  • simpozij, antika: v stari Grčiji pojedina, ki so jo poživljali govori in pogovori o določeni temi, recitiranje pivskih pesmi (skolia), plesi in igranje na flavto.
Spletni Slovar slovenskega knjižnega jezika je nekoliko zgovornejši:
  • posvetovánje 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvetovanje je trajalo ves dan; udeležiti se posvetovanja; organizirati, sklicati posvetovanje
  • simpózij 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja 2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem
  • kongrés 1. po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu: udeležiti se kongresa; zdravniki so imeli v Moskvi kongres; organizirati, sklicati kongres; mednarodni, svetovni kongres / gozdarski, slavistični kongres; redni, ustanovni kongres
  • konferénca 1. sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov
Vse tri tujke majo etimološko gledano dokaj podobno pomensko izhodišče (kongres – lat. sestanek, srečanje, shod; konferenca – lat. zborovanje, skupščina; simpozij – lat. iz gr. pojedina, popivanje (sic!), torej sestajanje z namenom razpravljati v prijetnem okolju). Na tem nivoju torej niansa znanstven / strokoven proti neznanstven / nestrokoven ni razvidna. Lahko pa je drugače v okolju znanosti, kjer pa tudi marsikaj ni prav kristalno jasno (npr. isto besedilo v zborniku ni enakovredno svoji enačici, objavljeni v časopisu), če je tako določeno v pravilnikih, taksonomijah ipd. Izraz posvet(ovanje) in strokovno posvetovanje se pojavljata v Novi besedi (pozor, zaradi dveh zvezdic utegne trajati iskanje dalj časa!) v povezavi z različnimi strokami in dogodki, tudi strokovno posvetovanje ZBDS je vmes. V Korpusu bibliotekarstva (1,6 mio besed) se pojavljata konferenca in konferenčen 262-krat, 87 je kongresov in kongresnih, simpozij je skromen (44), največkrat pa se pojavlja posvetovanje (222), medtem ko znanstveni sestanek ni bil evidentiran.

Bolj kot poimenovanje (cesarjeva nova oblačila) se mi zdi pomembna vsebina, organizacija in predvsem aktivno in prizadevno sodelovanje nas, strokovnjakov na tem področju.


*1 Veliki splošni leksikon [Elektronski vir] / urednik Aleš Pogačnik. - Elektronska izd. na plošči CD-rom. - Ljubljana : DZS, 2005. - (Slovarji DZS)

sobota, 03. september 2011

Lajkam . . . ne lajkam!

O tvitminologiji in tviterizmih smo pred časom že pisali in ugotovili, da je množica bolj ali manj duhovitih skovank, večinoma izpeljanih iz imena Twitter, nerazumljiva celo angleško govorečim tviterašem, slovenci smo v razumevanju seveda še korak za njimi, kaj šele, da bi skušali (iz)najti slovenske izraze. Nič bolj uspešni nismo z uporabo drugih, nekoliko splošnejših z družabnimi omrežji povezanih izrazov (kot so like, post, status, wall, profile, account ipd.). Prenekateri od teh je sicer v vmesnikih preveden (Facebook večino prevaja, nekaterih pa ne), vendar nadebudni uporabniki najpogosteje uporabljamo angleška (pogosto popačena) poimenovanja. Bralce smo povabili h komentiranju in predvsem prispevanju predlogov za nova ali boljša slovenska poimenovanja, vendar prav velikega drena okrog predlogov ali komentarjev ni bilo.

K današnjemu pisanju so me vzpodbudila besedila v "javnem" delu Facebook in Googla, celo v objavah strokovno-informativnega spletnega časopisa. Lajkite me! Najbolj nori lajki. Top lajki. Lajkam in ne lajkam . . . Če lajkam sliko, še ne pomeni . . . Lajkam knjižnico če u njej berem . . . Prijavi lajk . . . Koliko lajkov . . . Če bo 2000 lajkov pokažemo slike (spletni časopis, tudi vejica manjka), Lajkaj našo Facebook stran . . . Če vam je izobraževanje všeč, ga lahko Lajkate, ocenite . . . Prosim lajkaj prvo povezavo . . . Dobrodelna akcija zbiranja lajkov . . . in tako v nedogled. Priznam, da tega res ne lajkam! In ne recite mi, da sem purist!

V ilustracijo, da za 75 jezikov ta izraz na Facebooku vendarle ni bil nerešljiv, sem si izposodil sliko ameriških kolegov, na kateri je tudi slovenski gumb (in latinski). Kaj pa "domorodci" v praksi uporabljajo, je pa že drugo vprašanje.

Vir: 22 Words