nedelja, 29. maj 2011

Latinščina in najsodobnejša tehnologija

Namizje po latinsko
Latinščina sodi med ti. mrtve jezike in se uporablja kot uradni jezik samo v državici Vatikan (829 prebivalcev, ki pa verjetno vsi jezika ne obvladajo), pa še tam to nikomur ni prvi, to je materni jezik. Poleg tega se uporablja po svetu še v liturgiji in zelo omejeno v nekaterih strokah (npr. medicina, pravo ipd.). Število govorcev in s tem rank med drugimi jeziki nista znana. Zanimiv je podatek, da je izšla v latinščini tudi serija slikanic (za odrasle) o galskem junaku Asteriksu, obstaja pa tudi latinska Wikipedia z okrog 40.000 članki (Vicipædia Latina ). Nekateri ljubitelji latinščine nasprotujejo oznaki, da sodi latinščina med mrtve jezike, zato je treba to poimenovanje pojasniti. Avtorica spletnega mesta o antiki Avete Romani! Pozdravljeni Rimljani! pravi o tem takole:"Latinščina je mrtev jezik - v smislu, da naroda, ki mu je bila materni jezik, ni več. Seveda pa v mnogih oblikah živi dalje.", SSKJ pa ga opredeli "mrtvi jezik - ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori".

Danes je zelo omejena tudi strokovna raba latinščine, saj se v posameznih strokah in znanstvenih panogah (medicina, pravo, biologija ipd.) uporabljajo predvsem samo še posamezne besede in fraze oz. nespreminjajoči se stavki, izreki, ne uporablja pa se za pogovor. Izjema je delno liturgija in nekateri segmenti življenja v Vatikanu. Zadnjič sem pisal o latinščini v bibliotekarstvu in raba nekaterih izbranih, predvsem z zgodovinskimi pojmi povezanih terminov, verjetno ni presenečala. Povezava klasičega jezika in prastare dejavnosti je logična. Malokdo pa bi pomislil, da je latinščina močno prisotna tudi v poimenovanjih najsodobnejše tehnologije, to je v računalništvu. Z neznatnimi spremembami ali celo brez njih so iz latinskih besed nastala angleška poimenovanja za nekatere najosnovnejše termine, od katerih smo mnoge tudi mi prevzeli, npr. analog (grško), application, binary, communication, computer, data, digit, digital, grško-latinska sestavljenka hypertext, information, memory, monitor, obe sestavini besede multimedia, processor, programme, record, server, system in še mnogo drugih. Nenazadnje to niti ne preseneča, saj naj bi po trditvah nekaterih angleških jezikoslovcev več kot 60% angleških besed izviralo iz latinščine ali grščine, največ s posredovanjem francoščine.

Ljubitelji latinščine so se lotili kovanja latinskih poimenovanj tudi za nekatere novosti v računalništvu, na spletu je dostopnih nekaj latinskih računalniških terminoloških slovarčkov, npr. Vocabula computatralia, ki premore kakih 150 gesel, nekoliko bogatejši soimenjak Vocabula computatralia in pa nekoliko skromnejši Index Vocabulorum Computatoriorum. Iilustracije k temu sestavku so iz knjižice*1 s slikovnim latinsko-nemškim slovarjem kakih 6.000 izrazov iz sodobnega življenja, dve strani sta posvečeni tudi računalniku. Posebno poglavje o računalniku vsebuje seveda tudi zgoraj omenjena Vicipædia Latina.

*1 Visuelles Wörterbuch Latein-Deutsch. München : Coventgarden. 2010

petek, 20. maj 2011

Habent sua fata libelli

Liber catenatus
Vir: Ferecături de cărţi medievale în descoperirile
arheologice din Transilvania
"Tudi knjige imajo svojo usodo" je zapisal antični slovničar Terencijan Maurus konec 2. stoletja pr. n. št. v svoji pesnitvi "O črkah, o zlogih, o metrih". Citat je uporabil tudi Umberto Eco v svojem slavnem romanu Ime rože, čeprav v precej predrugačenem pomenu, ki pa smo ga danes že posvojili in ob tem pozabili izvirni pomen, ki malce spominja na Ranganathana (Wiki ). S knjigo povezana latinska poimenovanja in nekatere fraze so se v bibliotekarstvu ohranili skozi stoletja v mnogih jezikih, tudi v slovenskem. Pri tem ne mislim samo na slovenska poimenovanja, ki po svoji etimologiji izvirajo iz latinskega prednika neposredno ali preko katerega od posrednikov kot sta pri nas pogosto nemščina in angleščina (npr. avtor, biblioteka, deskriptor, indeks, paginacija, papir, pergament, tezaver ipd.), ampak na izvirne latinske besede in besedne zveze, vzete neposredno iz latinščine. Pri latinskih terminih imamo pogosto težave z naglašanjem, ob prehajanju izposojenk v slovenski jezik pa sta značilna sprememba spola in števila pri latinskih samostalnikih in/ali pridevnikih srednjega spola, npr. corrigenda, errata, periodica, rara, scripta, slovenica (v latinščini množina srednjega spola) postanjo v slovenščini korigenda, erata, periodika, skripta, slovenika (ednina ženskega spola) in besede tako tudi uporabljamo. Bibliotekarski terminološki slovar je evidentiral in razložil 71 latinskih terminov, med njimi tudi 17 okrajšav.
  • ad usum delphini neskl. [ád úzum delfíni] lat. 1. (za kraljeviča) za različne namene prirejene izdaje besedila 2. zgod. po latinskih piscih prirejene izdaje za kraljeviča, sina Ludvika XIV.
  • adversária neskl., lat., zgod. knjige pri Rimljanih, v katerih so listi popisani samo po eni strani, da je bila druga prazna za zapiske
  • armárium -a m, lat., gl. armarij
  • armárius -a m, lat., zgod. srednjeveški bibliotekar v samostanski knjižnici
  • bíblia páuperum -e -- ž, lat., zgod. srednjeveška Biblija v slikah za nepismene
  • ca okrajš. (lat. circa; okoli) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pred podatkom, npr. trajanje posnetka, leto izida, ki je samo ocenjen, npr. ca 60 min; sin. ok.
  • capsa -e [kápsa] ž, lat., zgod. škatla v obliki valja, namenjena za shranjevanje zvitkov v antičnih knjižnicah; prim. scrinium
  • carniólica -e [karniólika] ž, lat., gl. karniolika
  • continuánda -e [kontinuánda] ž, lat., gl. kontinuanda
  • córpus separátum -a -a [kórpus] m, lat., gl. korpus separatum
  • corr. okrajš. 1. (lat. correxit; popravil je) oznaka v besedilu, navadno rokopisu, kodeksu, pred katero je ime osebe, ki je besedilo popravila 2. nekdaj, v katalogizaciji (lat. corrigenda) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je publikaciji dodan list s seznamom napak in popravkov
  • corrigénda -end [korigénda] s, mn., lat. 1. seznam tiskarskih napak z ustreznimi popravki; sin. errata (1) 2. publikaciji priložen listek s seznamom napak in popravkov; sin. popravki, errata (2); prim. tektura 3. gl. corr. (1, 2)
  • edítio castráta neskl. [edício kastráta] lat., zgod. iz moralnih razlogov vsebinsko prečiščena izdaja; sin. editio expurgata
  • edítio definitíva neskl. [edício] lat., zgod. zadnja, dokončna izdaja, pri kateri je sodeloval avtor
  • edítio expurgáta neskl. [edício ekspurgáta] lat., zgod. iz moralnih razlogov vsebinsko prečiščena izdaja; sin. editio castrata
  • edítio óptima neskl. [edício] lat., zgod. najboljša izdaja glede na kakovost izdelave
  • edítio prínceps neskl. [edício] lat., zgod. 1. prvotna, prva tiskana izdaja kakega dela (1), npr. prvi natis 2. najrazkošnejša izdaja kakega dela (1)
  • err. okrajš. (lat. erratum) gl. errata
  • et al. okrajš. (lat. et alii; in drugi) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je poleg navedenega še več avtorjev; sin. in dr.
  • etc. okrajš. (lat. et cetera; in tako dalje) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je pri opisovani enoti poleg navedenega kraja in/ali založnika še več krajev in/ali založnikov; sin. itd.
  • ex authentico líbro neskl. [éks auténtiko] lat., zgod. zagotovilo v srednjeveškem rokopisu, da je natančen prepis predloge
  • ex dóno -- -a [éks] m, lat. oznaka posameznega primerka iz daru določenega darovalca, ki ji sledi darovalčevo ime
  • ex líbris -- -a [éks] m, lat., gl. ekslibris
  • explicit -a [éksplicit] m, lat., gl. eksplicit
  • i. e. okrajš. (lat. id est; to je) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pri napačnih ali okrajšanih podatkih na predlogi, ki ji sledi popravljen ali izpisan podatek; sin. tj.; prim. sic
  • íbidem neskl., lat. (prav tam; okrajš. ib., ibid.) oznaka v besedilu, ki pove, da je določen podatek, citat (1) v istem, že prej navedenem viru; prim. loco citato
  • íncipit -a m, lat. uvodni obrazec v srednjeveških kodeksih, inkunabulah s podatki o avtorju in naslovu dela; prim. eksplicit, naslovna vrstica
  • index -a [índeks] m, lat., zgod. paličica z naslovnim trakom na papirusovem zvitku; sin. situbos
  • Index expurgatórium -a -- [índeks ekspurgatórium] m, lat. seznam mest, ki jih je bilo treba odstraniti iz besedil, predno so bila po oceni rimskokatoliške cerkve primerna za branje; prim. Indeks prepovedanih knjig
  • Index librórum prohibitórum -a -- -- [índeks] m, lat., gl. Indeks prepovedanih knjig
  • Index translationum -a -- [índeks translaciónum] m (lat. kazalo prevodov) mednarodna bibliografija prevodov del v posamezne jezike v določenem obdobju, npr. slovenskih del v nemščino, tujih del v slovenščino
  • iugoslavica -e [jugoslávika] ž, lat., gl. jugoslavika
  • librárius -a m, lat., zgod. menih, ki je delal v skriptoriju kot prepisovalec ali iluminator
  • líbri catenati neskl. [katenáti] m, mn., lat., gl. priklenjene knjige
  • loco citáto neskl. [lóko] lat. (na navedenem mestu; okrajš. l. c.) oznaka v besedilu, ki pove, da je določen podatek, citat (1) v navedenem viru; prim. ibidem
  • locus -a [lókus] m, lat., gl. lokus
  • miscellanea neskl. [miscelánea] ž, nav. v mn., lat. zbirka spisov različne vsebine in različnih avtorjev
  • númerus currens -a -a [kúrens] m, lat. zaporedna številka kot kriterij za mehanično razvrščanje gradiva, npr. postavitev po numerusu currensu; sin. tekoča številka (4)
  • p. neskl. [p\] okrajš., v katalogizaciji 1. (pagina) oznaka za pagino 2. (lat. pars; del) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana publikacija določen del publikacije v več zvezkih
  • p. a. okrajš. (lat. pro anno; za vse leto) oznaka pred letnico pri inventarizaciji serijske publikacije, ki je opisana po prvi številki v letu, ne po celotnem letniku
  • página víva -e -e ž, lat., gl. živa pagina
  • plágula -e ž, lat., zgod. kvadratna pola pravokotno prepletenih papirusovih pramenov v postopku izdelave papirusa (2)
  • pró ánno lat., gl. p. a.
  • rára -e ž, lat. zbirka (1) raritet in dragocenega gradiva
  • recto -a [rékto] m (okrajš. r. in ro) lat. zgornja, prva oziroma neparna stran popisanega papirusa, pergamenta, potiskanega lista papirja; sin. čelna stran, desna stran; prim. verso
  • regést -a m, lat., zgod. 1. prepis ali izvleček iz pomembnih spisov, listin, npr. dvorne pisarne 2. mn. kronološko urejen seznam takih listin z datumom nastanka, označbo vsebine
  • s. a. okrajš. (lat. sine anno; brez leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni navedeno in ni ugotovljeno leto izida; sin. b. l.
  • s. d. okrajš. (lat. sine die; brez datuma) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen datum izida; sin. b. d.
  • s. l. okrajš. (lat. sine loco; brez kraja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen kraj izida; sin. b. k.
  • s. l. a. okrajš. (lat. sine loco et anno; brez kraja in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena kraj in leto izida; sin. b. k. l.
  • s. l. t. a. okrajš. (lat. sine loco, typographo et anno; brez kraja, tiskarne in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti niso navedeni in niso ugotovljeni kraj izida, založba, tiskarna in leto izida; sin. b. k. t. l.
  • s. n. okrajš. (lat. sine nomine; brez imena) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen založnik; sin. b. i.
  • s. n. l. okrajš. (lat. sine nomine et loco; brez imena in kraja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena založnik in kraj izida; sin. b. i. k.
  • s. n. l. a. okrajš. (lat. sine nomine, loco et anno; brez imena, kraja in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti niso navedeni in niso ugotovljeni založnik, kraj in leto izida; sin. b. i. k. d.
  • s. t. okrajš. (lat. sine typographo; brez tiskarne) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena založba in tiskarna; sin. b. t.
  • scrinium -a [skrínium] m, lat., zgod. posoda v obliki valja s pokrovom, namenjena za shranjevanje rokopisnih zvitkov pri starih Rimljanih ; prim. capsa
  • sic neskl. [sík] lat. (točno tako) v katalogizaciji oznaka, ki v oglatem oklepaju označuje tiskarsko napako, prepisano iz publikacije; prim. klicaj, i. e.
  • síne ánno lat., gl. b. l.
  • síne díe lat., gl. b. d.
  • síne loco [lóko] lat., gl. b. k.
  • síne loco et anno [lóko áno] m, lat., gl. b. k. l.
  • síne nómine lat., gl. b. i.
  • slovénica -e [ka] ž, lat., gl. slovenika
  • stílus -a m, lat., zgod. antično pisalo v obliki paličice, ki je na eni strani zašiljena in na drugi ploščata, za pisanje na povoščeno tablico; sin. graphium
  • stóa -e ž, lat., zgod. dvorana za branje in študij v antični knjižnici
  • styriaca -e [stiriáka] ž, lat., gl. stiriaka
  • substantívum régens -a -a m, lat., gl. vodilni samostalnik
  • tábula ceráta -e -e ž, lat., gl. povoščena ploščica in povoščena tablica
  • títulus -a m, lat., gl. naslovni trak
  • umbilicus -a [umbílikus] m, lat., zgod. okrogel glavič lesene palice, na katero je prilepljen in navit papirusov zvitek
  • verso -a [vêrzo] m (okrajš. v. in vo) lat. spodnja, druga oziroma parna stran popisanega papirusa, pergamenta, potiskanega lista papirja; sin. hrbtna stran, leva stran; prim. recto

sreda, 04. maj 2011

Bibliometričen ali bibliometrijski?

V sestavku Bibliometrija v oblaku sem pred časom opozoril na nedoslednost rabe nekaterih pogostejših izrazov, povezanih s terminom bibliometrija, kamor sodijo tudi iz njega izpeljani pridevniki in z njimi sestavljeni termini, kasneje pa v objavi Bibliometrija in bibliometrika utemeljil in pojasnil, zakaj se je Bibliotekarska terminološka komisija glede na rabo v strokovnih besedilih, splošnem besedilnem korpusu in normativnih ter informativnih slovarjih odločila dati prednost terminom bibliometrija, scientometrija in informetrija ter podrediti sopomenke bibliometrika, scientometrika in informetrika.

Z vidika terminologije je pomembna skrb za jasno in natančno sporočilnost strokovnega jezika, zato so terminološke dvojnice moteče in nezaželene, takšne so npr. bibliometričen / bibliometrijski, scientometričen / scientometrijski ipd. Tokrat bom prikazal in primerjal dejansko rabo oz. omembo izbranih pridevnikov v pomembnejših spletnih virih, predvsem slovenskem besedilnem korpusu ter nekaterih normativnih in informativnih slovarjih, ob tem pa seveda tudi v strokovnih bibliotekarskih besedilih, ki so na razpolago v elektronski obliki, ali njihovo navedbo v računalniškem katalogu. Iskalnik Google sem tokrat ponovno namenoma izpustil, ker prihaja do prevelikega šuma v drugih jezikih, saj se pridevniki, ki se končujejo na -metrijski, dokaj pogosto pojavljajo v srbščini in hrvaščini (vključno z bibliometrijski), Googlovo omejevanje iskanja na dokumente v določenem jeziku pa je za resno delo povsem neuporabno, ker avtorji svojih dokumentov (praviloma!) ne opremljajo z ustreznimi metapodatki za označevanje jezika dokumenta.

Beseda bibliometrics, iz katere izhaja naša bibliometrija, je tudi v angleškem jeziku novejša in jo je Oxford English dictionary prvič evidentiral v članku, objavljenem leta 1969. Kmalu je sledil še pridevnik bibliometric in tudi terminološka dvojnica bibliometrical. Za prikaz pogostosti pojavljanja teh dveh pridevnikov v posameznih letih (delež posameznega izraza v vseh evidentiranih besedah) sem uporabil Google Books Ngram. Pogostost rabe je seveda zelo relativna in ne odraža povsem strokovne rabe, ker sloni prikaz na izboru literature, ki jo vsebuje Google Books. Bibliometrical se očitno uporablja v mnogo manjši meri, vendar konstantno in skozi vsa obdobja približno enako pogosto. To potrjuje tudi preprosto iskanje z Googlom, 230.000 zadetkov za bibliometric in samo 8.070 za bibliometrical.


Google Books Ngram, pogostost besed bibliometric (modra črta) in bibliometrical (rdeča črta) v letih 1970 - 2007.

Zaradi inventarizacije terminov, ki se uporabljajo v bibliometriji in v zvezi z njo v slovenskem jeziku, sem izpisal nekaj bibliotekarskih strokovnih besedil, med njimi tudi diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Dobljeno sem primerjal z vzajemnim katalogom, splošnim besedilnim korpusom slovenskega jezika, z normativnimi in informativnimi slovarji ter nekaterimi priročniki. Pregled navedenih elektronskih virov kaže, da ima pri oblikovanju pridevnikov, izpeljanih iz poimenovanja strokovnih in znanstvenih panog, ki se končujejo na -metrija, prednost pridevniška oblika -metričen in v manjši meri -metrijski. "Naših" pridevnikov bibliometrijski in bibliometričen v nekaterih sploših virih seveda ni.

V skladu z zgornjo ugotovitvijo je tudi stanje bibliografskih zapisov v Cobibu – bibliometričen z 79 pojavljanji prevladuje nad bibliometrijski (60), vendar stanje ni tako enostavno, kot kažejo navedeni podatki. Opaziti je namreč veliko nedoslednosti pri rabi teh terminov, npr. v 8 zapisih je istočasno uporabljena bibliometrijska analiza v naslovu in bibliometrična analiza v predmetnih oznakah, 11 pa je takih, ki imajo v ključnih besedah (v smislu, kot jih uporablja OPAC) hkrati bibliometrijska analiza in bibliometrična analiza. Nasploh je bibliometrijska analiza v naslovih pogostejša (27) od bibliometrične analize (19), v predmetnih oznakah pa nasprotno vodi bibliometrična analiza s 35 : 10. V strokovnih člankih, ki jih popisuje Cobib, je bibliometričen zastopan mnogo pogosteje (50) kot bibliometrijski (29). Podobno sliko kaže Cobib pri rabi termina scientometrija, ki se pojavlja mnogo pogosteje (31) kot scientometrika (samo 1) in izpeljanem pridevniku scientometričen (6) oz. scientometrijski, ki sploh ni bil uporabljen.

Termin bibliometrične metode uporablja tudi wiki, v kazalu elektronske izdaje revije Knjižnica se pojavi bibliometričen dvakrat in bibliometrijski trikrat. Članki v elektronski izdaji Organizacije znanja uporabljajo obe sopomenki, oblika bibliometričen je pogostejša. V slovenskem blogu Bibliometrija se pojavi termin bibliometrijske metode samo enkrat in še to v citatu.

Presenetljivo različni so rezultati analize besedila treh znastvenih objav s področja bibliometrije (1, 2, 3), v katerih ima po pogostosti prednost raba termina bibliometrijski (176) pred bibliometričen (54), vendar zelo različno glede na avtorja. En avtor daje izrazito prednost pridevniku bibliometrijski (135) pred bibliometričen (8), drugi avtor uporablja samo bibliometričen (46) in tretji avtor samo bibliometrijski (41).

–metrijski –metričen bibliometrijski bibliometričen
SSKJ 7 22 ne ne
Slovenski pravopis 7 23 ne ne
Besede slovenskega jezika 59 176 da *2 da *2
Besedišče slovenskega jezika 28 71 ne ne
Odzadnji slovar slovenskega jezika 8 25 ne ne
Nova beseda 28 *1 82 *1 2 *1 7 *1
Veliki splošni leksikon 1 16 ne ne
COBISS/OPAC (ključne besede)
število bibliografskih zapisov
2.009*3 5.232*3 60 79
Tri izbrana znanstvena dela *4 / / 176 54

Pojavljanje izrazov v posameznih virih (številke v prvih dveh kolonah so aktivna povezava na seznam besed)

*1 Upoštevaje lematizacijo pojavnih oblik
*2 Vendar je vir Nova beseda
*3Samo prvi sklon ednine moškega, ženskega in srednjega spola (brez lematizacije in upoštevanja drugih oblik)
*4 Juvan, Južnič, Kotar

Bibliotekarska terminološka komisija se je glede na dosedanjo rabo v strokovnih besedilih, splošnem besedilnem korpusu ter normativnih in informativnih slovarjih ter primerjavo med njimi odločila dati prednost terminom bibliometričen, scientometričen in informetričen ter podrediti sopomenke bibliometrijski, scientometrijski in informetrijski.


  1. Juvan, S.: Bibliometrična analiza kot podpora za gradnjo relacijske podatkovne baze na področju funkcionalnih živil. Magistrsko delo, 2004
  2. Južnič, P.: Metodološka osnova analize citiranosti in njena uporaba v Sloveniji. Doktorska disertacija, 1998
  3. Kotar, M.: Bibliometrijska analiza informacij v tekstilstvu in njihovo razširjenje. Doktorska disertacija, 2005 (avtoričin preprint)
  4. Veliki splošni leksikon [Elektronski vir] / urednik Aleš Pogačnik. - Elektronska izd. na plošči CD-rom. - Ljubljana : DZS, 2005. - (Slovarji DZS)